V Sloveniji obstajajo močna formalna zagotovila za medije in demokracijo, ki niso uresničena v praksi. Demokratične funkcije medijev med drugim omejujejo finančna negotovost, koncentracija lastništva, krčenje redakcij in politični pritiski, so danes pojasnili strokovnjaki na predstavitvi raziskave o medijih in demokraciji.
V raziskavi Zemljevid medijev za prihodnje demokracije so sodelovale univerze in inštituti iz desetih evropskih držav vključno s Slovenijo. Raziskava je vključevala pregled regulacije in tri intervjuje s strokovnjaki za regulacijo in samoregulacijo med majem in junijem 2024, mapiranje medijske krajine na vzorcu 105 medijev med septembrom 2023 in februarjem 2024 in 12 intervjujev z novinarji in odgovornimi urednik iz šest vrst vodilnih medijev glede na doseg občinstva.
V okviru raziskave so med marcem in junijem 2025 prav tako izvedli anketo z 62 novinarji in uredniki o omogočanju participacije občinstva v medijih. Med junijem in septembrom 2024 so v Ljubljani, Mariboru in Kopru potekale štiri fokusne skupine o medijih in demokraciji z občani in občankami, med marcem in majem 2025 pa so potekale tudi štiri celodnevne, moderirane razprave skupine 22 občank in občanov iz vse Slovenije za oblikovanje zahtev, je pojasnila Brankica Petković z Mirovnega inštituta, ki je raziskavo koordiniral v Sloveniji.
Rezultati raziskave so pokazali, da ima Slovenija visoko normativno in nedavno posodobljeno zakonsko zaščito. Kljub temu demokratično vlogo medijev ovirajo fragmentacija in omejene institucionalne zmogljivosti nadzora nad implementacijo zakonodaje, šibka transparentnost, neučinkovito omejevanje koncentracije, nezadostno financiranje pod političnim vplivom ter pomanjkljiva zaščita novinarjev in omejene možnosti institucionalnega vključevanja javnosti.
Analiza slovenske medijske krajine je po besedah Petković med drugim pokazala, da njena struktura omogoča širok doseg informacij, vendar koncentracija moči, lastniška nepreglednost, finančna in politična ranljivost javnih medijev ter neenaka zavezanost profesionalnim standardom omejujejo pogoje za demokratično vlogo.
Novinarji in uredniki vidijo svojo vlogo kot nujno za obstoj demokracije. Verjamejo v profesionalno etiko, javno službo in pomen medijev kot prostora za razpravo, nadzor oblasti in participacijo. Občani in občanke v fokusnih skupinah so izrazili mnenje, da je anatomija medijev sistemsko onemogočena zaradi oglaševanja, lastništva in prekarnega dela. Kljub skepticizmu pa cenijo profesionalne in objektivne novinarje, izražajo željo po dostopnih, razumljivih in vključujočih medijih, ter verjamejo, da lahko z donacijami ali sodelovanjem v manjših medijih prispevajo k medijski avtonomiji.
Občani in občanke so na zboru med drugim zahtevali enotnega regulatorja, spodbujanje delavskega lastništva in transparentno financiranje medijev, je v predstavitvi rezultatov pojasnila Petković.
Od novinarjev se danes pričakuje, da so hitri, točni in hkrati poglobljeni, kljub krčenju redakcij, je danes opozorila novinarka in urednica regij na Večeru Petra Lesjak Tušek. Če bi se odločila zapustiti novinarski poklic, bi to storila zaradi preobremenjenosti, je orisala. Opozorila je, da imajo v medijih vedno več prostora ljudje, ki imajo službo za odnose z javnostmi, ne pa običajni ljudje.
Ustvarjanje pogojev za delovanje medijev ni nujno ustvarjanje pogojev za delovanje kakovostnega in odgovornega novinarstva v javnem interesu, je opozorila generalna sekretarka Društva novinarjev Slovenije Špela Stare. Prepričana je, da bi morala država novinarstvo podpirati z neposrednimi subvencijami tudi skozi medijsko zakonodajo, za medije kot panogo pa bi morala vzpostaviti strukturne pogoje, v katerih lahko delujejo.
Svetovalec ministrice za kulturo za medijsko politiko Lenart J. Kučić je prepričan, da je slovenska medijska krajina zaradi prenovljene medijske zakonodaje v precej drugačni realnosti kot pred štirimi leti. Prepričan je, da je težko napovedati posledice, ki jih nova zakonodaja še prinaša.