NNNP- Nič nas ne sme presenetiti je bila vsedržavna akcija, na kateri je Jugoslovanska oblast ljudi pripravljala na najhujše: kako ravnati v primeru naravnih nesreč, vojn, jedrskih, bioloških in kemičnih napadov. Trije paneli o prehranski varnosti in zdravju, infrastrukturi in energetiki ter odpornosti nacionalno varnostnega sistema so tiste, ki se spomnijo obdobja hladne vojne ozirom v čas 60 in 70 let prejšnjega stoletja, ko so v vaseh in mestih potekali tečaji v okviru splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite kjer so se tečajniki pripravljali za primer vojn, jedrskih, bioloških in kemičnih napadov.
Vse skupaj se je začelo z uvodnim nastopom Vojka Volka državnega sekretarja v kabinetu premierja Roberta Goloba , pristojnega za nacionalno in mednarodno varnost. Volkov nastop bi lahko strnili v enem stavku in sicer: “Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagala. Dejal je, da morajo države same poskrbeti za svojo varnost in odpornost, šele potem pa lahko prispevajo v zavezništva, kot sta EU in Nato.
Za države, ko gre za varnost, velja podobno kot za posameznika, ko gre za zdravje. Vsak mora najprej sam poskrbeti za svoje zdravje in potem lahko za naše večje probleme poskrbi zdravstveni sistem,” je ponazoril, rekoč da je zaupati samo zdravstvenemu sistemu, da bo ozdravil naše bolezni, naivno in nespametno.
“Vse te pomanjkljivosti so v glavnem ozdravljive z nekimi stvarmi, ki so zelo banalne in se jim reče kadri in pa finance, a ne samo s tem,” je dejal državni sekretar. Kot je dodal, pa so med vajo odkrili tudi nekaj zelo pozitivnih stvari, zlasti duha pripadnosti in sodelovanja. Po njegovih besedah so sicer današnje grožnje, tako kot v preteklosti, naravne in človeške.
“Ko si nekdo zaželi tujega naroda ozemlje, še posebej, če se to zgodi v Evropi, smo dolžni reagirati vsi, saj smo dolžni pomagati ljudem, ki so v taki stiski kot smo bili mi, ko je prišel okupator in smo se morali za naše ozemlje postavljati,” je dejal. Pri tem je navedel uspehe generala Rudolfa Maistra po prvi svetovni vojni, partizanov v drugi in osamosvojiteljev ob koncu minulega tisočletja.
Zbrane na Brdu pri Kranjuje ob koncu nacionalnega posveta o krepitvi odpornosti Slovenije nagovoril še predsednik vlade Robert Golob.
“Vem, da bo marsikateri oreh, ki ga bomo morali streti v naslednjih tednih in mesecih, trd,” je dejal Golob. A je prepričan, da bomo s tem, ko govorimo o odpornosti v širšem smislu, v prihodnosti ob dvigu izdatkov za obrambo, varnost in odpornost, ne le izboljšali svojo varnost, ampak dosegli tudi, da bomo kot družba bolj pravični in boljše pripravljeni na vse izzive. “Tako bo naše prebivalstvo od tega imelo neposredne in takojšnje učinke,” je Golob v zaključnem govoru povzel zavezo, ki jo bo dal tudi v mednarodni skupnosti.
Zaveda se, da bo obrambo treba okrepiti in hitreje zapolniti obrambne zmogljivosti. To pa si želijo narediti na način, da se bo prebivalstvo zavedalo neposrednih koristi investicij, tako v dvojno rabo kot v ostale sisteme, med katerimi je izpostavil zdravstvo, infrastrukturo, kibernetsko varnost, vesolje in civilno zaščito. “Ko bo celotno prebivalstvo ne samo videlo koristi, ampak vključeno v ta sistem odpornosti in pri tem smo res odlični, bomo tudi lažje razložili ljudem, zakaj moramo povečevati sredstva tudi za vojsko,” je dejal.
Predlog resolucije, ki se bo ukvarjala z obrambnimi izdatki, je predviden za konec aprila. Do tedaj pa si premier želi zgraditi širok nacionalni konsenz, “da je to pravi način in prava pot, po kateri Slovenija ponosno in samozavestno koraka v bodočnost”.
Ob tem premier verjame, da obramba ni samo orožje, ampak mora vsebovati tudi komponenti varnosti in odpornosti.
Po njegovih besedah se je razširil krog držav EU, ki verjamejo v moč premirja “in da ni vse v tem, da se pošilja vojsko na krizna območja”. Po njegovem razumevanju so pred dvema tednoma v Evropskem svetu skupaj s španskim predsednikom Pedrom Sánchezom razširili koncept obrambe Evrope tudi na koncept varnosti. “Evropa bo varna šele takrat, ko se ne bo zanašala samo na obrambne sile posameznih držav, ampak bo gradila evropski sistem varnosti v širšem kontekstu,” je dejal premier in napovedal, da bodo vse bodoče aktivnosti EU šle v tej smeri.
“Karkoli počnemo, moramo početi z namenom, da ohranimo mir za večno in da nagovarjamo vse ostale, da gredo po isti poti zagovarjanja človekovih pravic, mednarodnega prava in miru, hkrati pa moramo doma krepiti svojo odpornost,” je dejal.
Predvsem zaradi dogajanja na Bližnjem vzhodu in Ukrajini vidimo, da mir ni samoumeven, meni premier. “Ne moremo računati na to, da bo Slovenija varna in odporna sama od sebe, ali pa da bodo za to poskrbeli bližnji sosedje s prijateljskimi nameni, ali pa daljni zavezniki, ki bodo namesto nas skrbeli za našo varnost in odpornost. Ne. Edini, ki lahko skrbimo za to, smo mi sami,” je dejal.
Razmere v svetu pa niso le geopolitično kompleksne, ampak so takšne tudi zaradi podnebne krize, ki je Slovenijo že postavila na “bridke preizkušnje”. Slovenija je edinstvena v tem, da naš sistem gradimo na dveh stebrih, civilni zaščiti in sistemu zaščite in reševanja. “Tudi zaradi tega smo se po nedavni evropski raziskavi uvrstili na sam vrh evropskih narodov pri vprašanju, kako se znamo odzivati na nesreče,” je dejal. Zato je pomembno, da ta dva sistema v teh težkih časih ne le ohranimo, ampak tudi dodatno krepimo, je še dodal.