Večina poslancev je ob začetku današnje izredne seje DZ glasovala proti potrditvi dnevnega reda, ki je predvideval odreditev parlamentarnih preiskav o Black Cube in obvodnem financiranju strank. Ker dnevni red ni bil sprejet, je predsednik DZ Zoran Stevanović sejo zaključil.
Od 76 navzočih poslank in poslancev je za potrditev dnevnega reda glasovalo 34 poslank in poslancev Svobode, SD ter Levice in Vesne. Proti je bilo 38 poslank in poslancev SDS, trojčka NSi, SLS in Fokus ter Resnice. Navzoči štirje poslanci Demokratov so bili vzdržani.
Parlamentarno preiskavo o aferi Black Cube, s katero bi ugotavljali, kdo je izraelskemu podjetju naročil in plačal tajno snemanje pogovorov z vidnimi osebnostmi, med drugim iz politike in odvetništva, predlagajo v Svobodi ter Levici in Vesni. Prav tako bi ugotavljali, zakaj so predstavniki Black Cube obiskali sedež SDS in ali je šlo za poskus vplivanja na izid letošnjih parlamentarnih volitev.
S parlamentarno preiskavo glede suma obvodnega oz. nedovoljenega financiranja političnih strank pa bi medtem raziskali sume prikritega financiranja prek povezanih poslovnih in medijskih razmerij ter iz tujine.
Da bi se današnja seja lahko končala na način, da dnevni red ne bi bil potrjen, je kazalo že dogajanje na ponedeljkovem kolegiju predsednika DZ, ko ta ni sprejel časovnice seje.
Opozicija je ob tem izrazila skrb, da bo koalicija ustanovitev preiskovalnih komisij DZ preprečila tako, da danes ne bo potrdila dnevnega reda. Koaliciji pa je očitala nedemokratične manevre.
Vodja poslanske skupine Borut Sajovic je poudaril, da “želi biti parlamentarna večina nad ustavo”, saj ustava v 93. členu jasno določa, kdaj in kako se ustanovi politična preiskava. V omenjenem členu je zapisano, da DZ lahko odredi preiskavo o zahtevah javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo tretjine poslancev DZ ali na zahtevo DS. “Če 93. člen ustave zahteva, da je treba nekaj ustanoviti, potem si težko proti temu,” je dejal.
Vrečko pa je dodala, da je procedura pri odreditvi parlamentarne preiskave, o čemer se ne glasuje, določena z namenom, da koalicija ne more preglasiti demokratične volje poslank in poslancev z druge strani.
Ob pisanju poslovnika nihče ni predvidel take absurdne situacije, kot se je zgodila, da se torej izredna seja mora sklicati, se jo pa lahko onemogoči z glasovanjem proti dnevnemu redu, je menila Hot. Najprej bodo tako na komisiji za poslovnik zahtevali razlago poslovniških določb, nato pa razmišljajo tudi o zahtevi za presojo ustavnosti, je pojasnila.
Hot je dodala, da jo žalosti, da se dobesedno zlorabljata poslovnik in ustava le zato, da se določene okoliščine skrijejo, da se ne raziščejo. “Vidimo, da se želi enostavno preprečiti tudi vsakršno razpravo o tem, zakaj so bile tuje obveščevalne službe v Sloveniji pred volitvami, zakaj so jih videli na Trstenjakovi, kakšne povezave imajo z Izraelom, zakaj se konec koncev želi zdaj zamrzniti priznanje Palestine. Ali se je treba res klanjati ves čas drugi državi in potencialno odplačevati neke dolgove? Ker tako to izgleda,” pa je dodala Vrečko.
Po besedah Sajovica je “glede na obiske tujih veleposlanikov v naši državi, danes tudi v tej hiši, na mestu, da se vprašamo, ali smo še suverena država”.
Ob tem so bili v opoziciji ostri tudi do Resnice. “Današnje glasovanje zelo jasno kaže, da nekaterim sploh ni treba podpisati ničesar, da zelo poslušno sodelujejo s koalicijo,” je menila Hot. Vrečko pa je opozorila, da je precedens, da je bil tudi “sam predsednik DZ, ki bi prvi moral biti varuh poslovnika in ustave”, proti dnevnemu redu izredne seje, ki jo je sklical sam.Sajovic je poudaril, da “želi biti parlamentarna večina nad ustavo”, saj ustava v 93. členu jasno določa, kdaj in kako se ustanovi politična preiskava. V omenjenem členu je zapisano, da DZ lahko odredi preiskavo o zahtevah javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo tretjine poslancev DZ ali na zahtevo DS. “Če 93. člen ustave zahteva, da je treba nekaj ustanoviti, potem si težko proti temu,” je dejal.
Vrečko pa je dodala, da je procedura pri odreditvi parlamentarne preiskave, o čemer se ne glasuje, določena z namenom, da koalicija ne more preglasiti demokratične volje poslank in poslancev z druge strani.
Ob pisanju poslovnika nihče ni predvidel take absurdne situacije, kot se je zgodila, da se torej izredna seja mora sklicati, se jo pa lahko onemogoči z glasovanjem proti dnevnemu redu, je menila Hot. Najprej bodo tako na komisiji za poslovnik zahtevali razlago poslovniških določb, nato pa razmišljajo tudi o zahtevi za presojo ustavnosti, je pojasnila.
Hot je dodala, da jo žalosti, da se dobesedno zlorabljata poslovnik in ustava le zato, da se določene okoliščine skrijejo, da se ne raziščejo. “Vidimo, da se želi enostavno preprečiti tudi vsakršno razpravo o tem, zakaj so bile tuje obveščevalne službe v Sloveniji pred volitvami, zakaj so jih videli na Trstenjakovi, kakšne povezave imajo z Izraelom, zakaj se konec koncev želi zdaj zamrzniti priznanje Palestine. Ali se je treba res klanjati ves čas drugi državi in potencialno odplačevati neke dolgove? Ker tako to izgleda,” pa je dodala Vrečko.
Po besedah Sajovica je “glede na obiske tujih veleposlanikov v naši državi, danes tudi v tej hiši, na mestu, da se vprašamo, ali smo še suverena država”.
Ob tem so bili v opoziciji ostri tudi do Resnice. “Današnje glasovanje zelo jasno kaže, da nekaterim sploh ni treba podpisati ničesar, da zelo poslušno sodelujejo s koalicijo,” je menila Hot. Vrečko pa je opozorila, da je precedens, da je bil tudi “sam predsednik DZ, ki bi prvi moral biti varuh poslovnika in ustave”, proti dnevnemu redu izredne seje, ki jo je sklical sam.