Premier Robert Golob je danes na seji DZ odgovarjal na vprašanja poslancev. Vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj je premierja povprašal glede reforme sistema plač v javnem sektorju in opozoril na primere uslužbencev, objavljene v medijih, ki so po prvem povišanju prejeli nižjo plačo.
V NSi so, nezadovoljni z odgovori premiera Goloba najprej zahtevali, da državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru v nadaljevanju pa sejo obstruirali. Cigler Kralj je ob koncu zahteval, da DZ opravi razpravo o tej temi, po več očitkih iz Svobode, da je bil pri svojem nastopu nespoštljiv do premierja, pa je Cigler Kralj napovedal obstrukcijo nadaljevanja seje poslancev NSi. “Ne bomo vas več motili, pa boste sami lahko velika srečna družina,” je dejal.
“S plačami za januar in februar 2025 dejansko v resnici praktično skoraj nihče ni zadovoljen, razen vodstvenih delavcev. Največ so pridobili tožilci, sodniki, direktorji javnih zavodov, nekateri funkcionarji, predvsem tisti, ki so si že pred posegom v plačni sistem dobro uredili izhodišča,” je ocenil. Povišanje plač tistih na nižjih delovnih mestih, torej plačni skupini J, policistov, učiteljev, zaposlenih v zdravstvu, predvsem v zdravstveni negi, v dolgotrajni oskrbi pa je nižje, nekateri pa so celo prejeli manj kot pred tem. “Ti se počutijo izigrani in opeharjeni,” je navedel Cigler Kralj in Goloba vprašal, kdaj se jim bo opravičil in kdo bo prevzel odgovornost za to.
“Pozivam vse, ki menijo, da se jim je osnovna bruto plača znižala, ali je pod minimalno, da se obrnejo na ministrstvo za javno upravo, kjer je ustanovljena delovna skupina, ki se ukvarja s tem, kako izravnati morebitne odklone, če je do njih prišlo, zato, da se jih čim prej odpravi, da je osnovni cilj čim prej dosežen, najkasneje pa z oktobrom, pri drugem povišanju,” mu je odgovoril Golob.
Spomnil je, da se bo plačna reforma izvajala več let, da je bil do sedaj izplačan šele prvi obrok povišanja, naslednji bo že oktobra. Drži, vsi ob prvem povišanju niso dobili več, kot so dobivali prej, zlasti na račun začasnih dodatkov, ki so jih prejemali pred reformo, je priznal. A bodo že z oktobrskim dvigom vsi nad tem, kar so dobivali pred reformo, razen če niso imeli kakšnih izrednih dohodkov, je zagotovil Golob.
Glede tistih z najnižjimi plačami pa je ponovil, da je od 188.000 zaposlenih v širši javni upravi 32.000 prejemalo osnovno plačo nižjo od minimalne. Z doplačilom države do minimalne plače so sicer res prejeli izplačilo v višini minimalne plače, “ampak hkrati nobeno napredovanje ni štelo, noben dodatek ni štel na uspešnost, šteli so samo dodatki na izredne projekte, ki so bili začasni in ki so bili narejeni z enim samim namenom, da veljajo do plačne reforme. 32.000 ljudi je bilo obsojenih na životarjenje vseh 40 let delovne dobe pod minimalno plačo,” je dejal Golob.
Opozoril je tudi, da se plačna reforma ukvarja z osnovnimi bruto plačami, ne neto plačami. Cigler Kralj je namreč ocenil, da premier ne razume, da z administrativnimi posegi v plačo zaradi obremenitve plač dobi več država, ne pa posameznik.
Golob se je obregnil tudi ob očitke, da so najbolj poskrbeli za svoje, funkcionarske plače, in spomnil, da poslanci in ministri niso udeleženi pri dvigu plač v tem mandatu. “Verjamem, da bomo tudi naprej delovali tako, da bomo najprej mislili na najbolj šibke in najbolj ranljive, šele potem na vse ostale,” je dodal.