Glede na bližino volitev je bilo eno od vprašanj moderatorke Milanu Kučanu in Urški Klakočar Zupančič Na večernem pogovoru stranke Gibanja Svoboda kaj nas čaka na volitvah, ki bodo marca meseca.
Nekdanji predsednik Milan Kučan , ki je na pogovorni večer prišel , ker je to ob neki priložnosti Obljubil Klakočarjevi je menil , da je prav, da si postavimo vprašanje kakšne so dileme o katerih se bomo odločali, o čem se bomo pravzaprav odločali in kako se bomo odločili:
“Najenostavneje bi jaz rekel, odločali se bomo med politiko, ki gradi in politiko , ki ruši. Zdaj o tej slednji ne bi kaj veliko govoril jo lahko vsak dan spremljate od Bele hiše do Trstenjakove, tako, da se mi zdi izgubljati ta dragoceni čas tu. O politiki , ki gradi bi pa rad rekel tole. da je to za mene politika, prav v tem času, ki razume, da smo skupnost, človekova, nacionalna in državljanska v kateri smo drug drugemu odgovorni, z drugim solidarni in vsi skupaj odgovorni za prihodnost. In če to tako razumemo, potem bo ta skupnost lahko imela tudi ambicijo utemeljeno in argumentirano, da bo sodelovala v skupnem premišljanju človeštva o tem kakšna bo prihodnost. To so seveda velike misli, na makro nivoju pa se to seveda kaže skozi dileme, ki so z nami in v tej slovenski družbi, ampak o tem mislim , da bo itak govora skozi ta cel pogovor. Tega občutka, da smo skupnost pa pri slovenski politiki skoraj ni zaslediti. Kadar se politika razbije samo na interese strank, potem na interese posameznikov seveda ta občutek za graditev skupnosti odpade in tudi zdaj v teh časih, ko se izteka mandat tega sklica državnega zbora in tudi te koalicije, se mi zdi, da se premalokrat poudarja kaj je bilo narejeno dobro,” je bil kritičen Kučan.
Kritičen je bil do politike, ki je v svoji komunikaciji groba in ki ruši pravno državo. Med drugim je posvaril pred nespoštovanjem institucij, ki da je bolezen, ki se širi med ljudmi. Začela pa se je, ko je prvi politik pravosodje označil za krivosodje.
Ob oceni iztekajočega se mandata je dejal, da se mu zdi največji dosežek koalicije to, da je življenje kolikor toliko normalizirano, da se ni treba bati stvari, “zaradi katerih smo kolesarili”. “Treba se je pa bati, da se vrnejo. Ampak to ne more biti dovolj močna mobilizacijska parola, da bo ljudi pripeljala na volišča,” je opozoril.
Urška Klakočar Zupančič je Milanu Kučanu priznala, da je tudi njo strah. “Veste jaz mam tudi v sebi, bom rekla čisto iskreno, strah pred tem, iskreno, kaj bo na volitvah, ker sem sama štiri leta bila sedaj s skupinama ali pa več skupinami ljudi, ki bi po volitvah, če bodo dobili zadosti glasov , lahko prevzeli oblast. In mene je tega izredno strah in se potem vprašam, kako naj zdaj jaz to ubesedim. Ali nj jaz ta strah izrazim v javnosti volilkam in volilcem in jih v bistvu tudi s tem nekako motiviram. Ne, jaz bi jih želela na pozitiven način ne ampak najti vseeno ta način kako ljudem povedat s tem , da se ne premaknem na polje, ki ga uporablja druga strah, kar naprej eno strašenje, kar naprej vzpodbujanje enega sovraštva, celo nasilja, ampak da pravzaprav na nek dokaj pozitiven način povem, naštejem dosežke te koalicije in potem tudi kaj vse bi prišlo v prihodnosti še s to koalicijo in hkrati tudi nekako posvarim pred tistim kar nas lahko čaka. In tukaj bom kar iskrena , tisto kar nas lahko čaka ni demokracija ni pravna država ni socialna država, ni vključenost ni solidarnost in ni skupnost”.
Ko Urška zaigra na naša čustva, gre Svoboda v fokusnih skupinah @VALICONGROUP na 120% pic.twitter.com/LNuShgAEcp
— Volitve 2026 🇸🇮 (parody account) (@tolemamo) February 4, 2026
Oba sta poudarila pomen mobilizacije volivcev. Kot je dejala Klakočar Zupančič, je vedno približna četrtina tistih, ki “preveč gledajo na temno stran”, vidijo vse slabo in širijo sovraštvo, spodbuditi pa je torej treba preostale tri četrtine, da se odpravijo na volišča in odločajo o svoji prihodnosti.
Dotaknila sta se tudi kritike opozicije, ki po besedah Kučana sledi korakom ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Klakočar Zupančič pa je na napovedi poslanca SDS Žana Mahniča o tem, da bodo, če pridejo na oblast, ustanovili urad za deportacije, v izjavi pred srečanjem dejala, da močno dvomi, da bi bil ta urad namenjen preganjanju nezakonitih migracij.
Po njenem mnenju bi šlo za krinko, skozi katero bi “izvajali pritisk in nasilje tudi nad lastnimi državljani, vsemi tistimi, ki se ne bi upognili pod njimi, ki se z njimi ne bi strinjali in bi to tudi na glas povedali”. “To nasilje smo že doživeli in če se da oblast še enkrat v roke takšni skupini, bo to nasilje samo večje,” je prepričana.