Premier Robert Golob je na proslavi pred dnevom samostojnosti in enotnosti dejal, da 35 let, kolikor je minilo od odločitve za samostojno Slovenijo, v življenju človeka pomeni zrelost. V skrbi za naslednje generacije je pozval k povezovanju in gradnji skupnosti, saj povezani zmoremo vse. “Zveni kot utopija? Naj postane raje strategija,” je dodal.
Državne proslave so se udeležili predsednica republike Nataša Pirc Musar, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, predsednik DS Marko Lotrič, predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin in predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević. Prisotnih je bilo tudi več članov vlade in poslancev DZ ter drugi visoki predstavniki političnega, družbenega in verskega življenja. Proslave so se udeležili tudi bivši predsedniki republike Milan Kučan, Danilo Türk in Borut Pahor.
Udeležence je presenetil nekonvencionalni zaključek govora slavnostnega govornika Roberta Goloba, ki je na koncu sedel na odrske stopnice in povzel vsebino govora za govornico. Za govor je sicer doživel objem predsednice Nataša Pirc Musar.
Golob se je v osrednjem slavnostnem govoru med drugim vprašal, kdo smo Slovenci – “ta narod v srcu Evrope, ki ima tako osupljivo prodorne, vztrajne, predane, edinstvene, zmagovalne, tudi po vsem svetu zaželene, prepoznavne državljanke in državljane; mlade in stare, odraščajoče, modre, sposobne in dobesedno čudežne”.
“To smo mi. In eno vem zagotovo: nismo majhni. Smo veličastni. Nepremagljivi,” je bil jasen. Po njegovih besedah namreč številni Slovenci s svojim znanjem, prispevki, izumi in inovacijami dobesedno rešujejo svet, ga s svojimi športnimi in drugimi uspehi lepšajo ter s to lepoto vse spreminjajo na bolje. “Korak za korakom, rešitev za rešitvijo, dan za dnem, ko se nekdo med nami odloči, da bo sledil notranji poti,” je dejal.
Ta pot k svetlobi je po njegovem “pot, tlakovana s strpnostjo, sočutjem, povezanostjo vseh nas”. “Pot sprejemanja različnosti, predanosti, da se slišimo, uslišimo, in skupaj prebujamo tisto najboljše v vseh med nami; brez ukoreninjenih predsodkov, brez starih omejitev, ki so samo namišljene in vsiljene,” je dodal. To je tudi edina pot, ki ji je vredno slediti ter nanjo povabiti tudi druge, “ko dozorimo v spoznanju, da je pomoč drugemu pravzaprav pomoč sebi”, meni.
Medtem ko je spomnil na naravne in kulturne danosti Slovenije in na niz zunanjih kazalnikov uspešnosti, je opozoril, da ne smemo nikoli pozabiti, kaj nas kot človeka v resnici osrečuje. Med drugim se je vprašal, zakaj zasloni zamenjujejo toplino živega stika in zakaj smo tako brezbrižni do žaljivih besed, ki jih izrečemo drug drugemu.
Kot je dejal predsednik vlade, ga globoko skrbi prihodnost naslednjih generacij: “Naraščajoče medvrstniško nasilje že v osnovnih šolah, stiske, depresija in tesnoba med mladimi, ki jih tudi, žal, skrivajo pred svetom. Sprašujem se skupaj z vami – kje smo kot starši, vzgojitelji, državniki odpovedali? Ali smo s svojim obnašanjem in dejanji res zgled? Kaj lahko storimo bolje?”
Po drugi strani pa smo po njegovih besedah lahko hvaležni, da imamo enega najboljših oddelkov neonatalne nege v Evropi. Mladim mamicam in družinam omogočamo porodniški in starševski dopust, imamo javno zdravstvo in javno šolstvo in bogastvo znanja, s katerim spreminjamo svet, je nanizal prednosti Slovenije.
A če želimo kot skupnost hoditi naprej, moramo prepoznati temelje, na katerih vse to stoji, meni. “Med njimi je tudi zavest o tem, kako dragocen je mir in naša skupna varnost. Koliko truda, modrosti in zrelosti je potrebne, da ohranjamo družbo, ki namesto razdora izbira sodelovanje in povezovanje.
Kako zelo smo povezani, je ponazoril z vprašanjem: “Se kdaj vprašamo, kdo je preko krvodajalske akcije prejel našo kri?” “Pa vendar se vse prepogosto gledamo z nasprotnih bregov kot predatorji, instinktivne živali, ki prežijo, koga bodo požrle. A jaz verjamem: povezani zmoremo vse,” je izpostavil.
Sprememba se začne pri vsakem od nas, je prepričan. Zato je pozval k sprejemanju in preseganju senc, k spoštovanju raznolikosti in gradnji skupnosti, v kateri se vsak posameznik razvija, se čuti sprejetega in vključenega.
Petintrideset let v človeškem življenju pomeni čas, ko imamo znanje, moč in odgovornost. Ko se moramo zavedati, kaj lahko damo skupnosti, ko imamo sposobnost upravljati s svojim in življenjem ljudi okoli nas. “To je največje mojstrstvo – skrb zase in za druge,” je izpostavil Golob in dodal, da smo to mojstrstvo Slovenci že večkrat dokazali. “Zato vas vabim, da tudi v bodoče ostanemo skupaj na poti do edinstvenosti, ustvarjalnosti in sodelovanja, s katero bomo oblikovali našo državo – majhno po velikosti, a veliko v srcu,” je še dodal.
Rdeča nit letošnje proslave so bila naravna bogastva slovenske države. V središču je bila nedavna najdba več kot 6500 let starega debla jelke v vasici Čadrg nad Tolminom, iz katere so kasneje izdelali violino, glasbilo iz najstarejšega lesa na svetu.