Poslanci so je včeraj s 47 glasovi za in 21 proti potrdili omnibus – predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga pripravili v t. i. tretjem političnem bloku, poslal v nadaljnjo obravnavo. Poleg poslanskih skupin NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica so ga podprli še v SDS, v Svobodi, SD ter Levici in Vesni pa mu ostro nasprotujejo.
Proti kapitalistom in bogatunom, za delavce in revne.
Poslanska skupina Levica in Vesna ima največ kavčev v parlamentu #CouchPotato pic.twitter.com/WfjvHDWP7r— Davorin Kopše (@DKopse) April 29, 2026
“Desnica letošnji 1.maj obeležuj z darili za najbogatejše in ukinjanjem ministrstva za delo,” so bili kritični v Levici , ki se med sejo skupnega odbora zapletla v spor zaradi domnevno zaradi devetih sedežne garniture oz. kavčev, kot jih je poimenovala poslanka Resni.ce Katja Kokot, ki je kolegom iz Levice očitala, da nebrzdano trošijo javni denar.
— Levica (@strankalevica) April 29, 2026
Nastop poslanke Resni.ce je po analogiji še najbolj podoben pozivu, ki ga v novejši zgodovini poznamo kot protibirokratska revolucija, je postal pravi viralni hit, na družbenih omrežjih pa predmet številnih komentarjev in razprav.
Protibirokratska revolucija antibirokratska revolucija ) je bila sicer kampanja uličnih protestov podpornikov srbskega voditelja Slobodana Miloševića , ki je potekala med letoma 1988 in 1989 v Jugoslaviji . Protesti so strmoglavili vlado Socialistične republike Črne gore ter vlade srbskih pokrajin Vojvodine in Kosova ter jih nadomestili z Miloševićevimi zavezniki, s čimer je ustvaril prevladujoč volilni blok znotraj jugoslovanskega predsedniškega sveta .
Ime protibirokratska revolucija izhaja iz razglašenega cilja zamenjave birokratskih in koruptivnih vladajočih struktur .
Dogodke so obsodile komunistične vlade zahodnih jugoslovanskih republik (zlasti Slovenije in Hrvaške ), ki so se uspešno uprle poskusom širitve upora na svoja ozemlja in se obrnile proti Miloševiću. Naraščajoče nasprotovanje je leta 1990 sčasoma privedlo do razpustitve vladajoče Zveze komunistov Jugoslavije .
Kokot Sukičevi. Ko smo prišli v DZ in prosili za stol, mizo in kavč za pisarno smo zvedeli, da ima Levica v DZ 9 kavčev. KAVČEV! ! pic.twitter.com/NJszkDZ52z
— podgoršek irena (@IrenaIrenkagraj) April 28, 2026
Kavči za vse, ne le za peščico! #kaviarsocialisti pic.twitter.com/IOmNmTy6DE
— Aleksander Rebersek (@AlexRebersek) April 28, 2026
V zakonskem predlogu poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica predlagajo več ukrepov za grozečo energetsko krizo, med njimi nižji davek na dodano vrednost (DDV) za osnovna živila in del energentov.
Ob tem pa predlog vsebuje tudi rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in tako imenovanih normirancev, davkov in socialnih prispevkov, plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo ter zdravstva in pokojnin.
Tako imenovani omnibus zakon posega v približno deset zakonov. Predlagatelji trdijo, da gre za nujne ukrepe za razbremenitev gospodarstva in prebivalstva po štirih letih, v katerih je levosredinska koalicija po njihovih navedbah zgolj povečevala obremenitve in s tem zmanjšala gospodarsko konkurenčnost Slovenije.
V današnji razpravi v DZ so ponovili, da gre za nujno sanacijo škode, ki jo je povzročila vlada Roberta Goloba. “To je šele začetek prenove razvojnega okolja,” je poudaril Jernej Vrtovec (NSi, SLS in Fokus).
Očitke, da gre za zakon za bogate, so predlagatelji skupaj s SDS zavrnili. “Znižanje DDV na osnovna živila – je osnovna hrana privilegij bogatih? Znižanje DDV na energente – so ogrevanje, elektrika in plin luksuz? To niso ukrepi za bogate, to so ukrepi za normalno življenje,” je dejal Rado Gladek (SDS).
V strankah, ki so v preteklem mandatu sestavljale vladajočo koalicijo, medtem zakonu ostro nasprotujejo. Opozarjajo, da gre za resne sistemske posege, ki so zasnovani lobistično v prid bogatih oziroma tistih z najvišjimi dohodki, medtem ko mladi in srednji razred od njih ne bodo imeli koristi.
Po besedah Tamare Kozlovič (Svoboda) gre za “ideološki manifest desnice, napisan v korist kapitala in zapakiran v besedno zvezo ‘za razvoj Slovenije'”. Večinoma podpirajo le tisti manjši protikrizni del zakonskega predloga, ki je po njihovem prepričanju tudi edini res interventnega značaja.
V razpravi so poslanci bodoče opozicije med drugim opozorili tudi na velike negativne javnofinančne učinke. Ocenjujejo jih na okoli milijardo evrov oziroma dvakrat toliko kot predlagatelji. “Že takoj aprila je zakonskemu predlogu nasprotoval tudi fiskalni svet, kar predlagatelji radi zamolčijo,” je dejala Asta Vrečko (Levica in Vesna).
“Milijarda evrov proračunske luknje za bogate nanese kar nekaj garnitur, če že preštevamo kavče,” so na X-u razpravo o kavčih začinili v Levici.
Milijarda evrov proračunske luknje za bogate nanese kar nekaj garnitur, če že preštevamo kavče. pic.twitter.com/0zkgPAV0Zh
— Levica (@strankalevica) April 29, 2026
Video