DZ bo danes na izredni seji obravnaval predlog sprememb, s katerim bi bil 17. maj nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Hkrati predlog predvideva pokop še nepokopanih žrtev vojn in revolucije na Žalah. Pred poslanci bo tudi predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi. Uvedel bi sodno varstvo z možnostjo tožbe v upravnem sporu.
V SDS, Demokratih ter NSi, SLS in Fokusu so sprva predlagali zakon o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, s katerim bi posegli v dva zakona, in sicer v zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev ter v zakon o vojnih grobiščih. Skladno z napotki zakonodajno-pravne službe pa so ga na odboru DZ za obrambo z dopolnilom spremenili v predlog novele zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev.
Z njim bi 17. maj znova razglasili za dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ta dan so že razglasili maja 2022 v času tretje vlade Janeza Janše, a je bil leto pozneje v času vlade Roberta Goloba ukinjen.
Poleg tega predlog predvideva, da bi posmrtne ostanke iz prikritih grobišč pietetno in trajno pokopali na pokopališču Žale v Ljubljani. Toda ljubljanski župan Zoran Janković temu nasprotuje in poudarja, da so Žale namenjene prebivalcem mesta. Do predloga so kritični tudi v Svobodi ter Levici in Vesni, ki predlagateljem očitajo izkoriščanje žrtev za politične namene in razdvajanje ljudi.
Predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi so medtem pripravili v SDS in trojčku NSi, SLS in Fokus. Z njim bi omejili možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem. DZ po predlogu tudi ne bi mogel odrediti preiskave o isti stvari, o kateri je že sprejel končno poročilo. Predlagatelji menijo, da veljavna ureditev, sprejeta v prejšnjem sklicu DZ na predlog tedanje predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, po svoji zasnovi prekomerno in nesorazmerno posega v učinkovitost parlamentarne preiskave kot ustavnega instituta.
Varuh človekovih pravic opozarja, da predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi oža nabor možnih vlagateljev za ustavnosodno presojo akta o odreditvi parlamentarne preiskave. Tako še pred začetkom parlamentarne preiskave zmanjšuje možnost presoje, ali gre za zadevo javnega pomena. DZ naj predlog obravnava po rednem postopku, je pozval.
Po predlogu novele, ki so ga vložili v SDS in trojčku NSi, SLS in Fokus, bi lahko preiskovanec zaradi kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin vložil tožbo v upravnem sporu v osmih dneh od vročitve končnega poročila parlamentarne preiskovalne komisije. Presojo skladnosti z ustavo in zakonom pa bi lahko v 30 dneh po odreditvi parlamentarne preiskave na ustavnem sodišču po novem zahtevala le Sodni svet ali generalni državni tožilec.
Po veljavnem zakonu lahko to poleg Sodnega sveta storijo še najmanj tretjina vseh poslancev, Državnotožilski svet, Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, samoupravna lokalna skupnost, preiskovanec ter fizična ali pravna oseba zasebnega prava, ki je zajeta v predmetu preiskave.
Odbor DZ za pravosodje je predlogu novele zakona danes dal zeleno luč, DZ pa ga bo obravnaval v torek na izredni seji po skrajšanem postopku.
Varuh človekovih pravic pa je v sporočilu za javnost poudaril, da imajo podobno kot sodstvo in tožilstvo ustavnopravno utemeljen interes za varovanje standardov svoje neodvisnosti tudi Varuh in druge neodvisne nadzorne institucije.
Spomnil je na 93. člen ustave, po katerem DZ odredi preiskavo o zadevah javnega pomena. To pomeni, da parlamentarna preiskava o zadevi, ki ni javnega pomena, ne more biti skladna z ustavo. Vendar predlog novele ne omogoča, da bi se navedeno sploh preverjalo.
V nadaljevanju je izpostavil, da se s predlogom za odvzem pravnega sredstva zoper akt o parlamentarni preiskavi preiskovancu in drugim osebam, ki jih ta akt zadeva, odpira resno vprašanje skladnosti predloga s 25. členom ustave. Omenjeni namreč ne bi več imeli na voljo učinkovitega pravnega sredstva zoper akt DZ še pred začetkom izvajanja parlamentarne preiskave.
Predlog namreč odpravlja omejitev, po kateri DZ pred odločitvijo ustavnega sodišča o vloženi zahtevi ne more imenovati preiskovalne komisije. Poleg tega predlog ukinja pooblastilo ustavnemu sodišču za razveljavitev takšnega akta.
Pač pa predlog uvaja pravico preiskovanca do vložitve tožbe v upravnem sporu zaradi kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, storjenih med izvajanjem parlamentarne preiskave. Toda Varuh opozarja, da morajo imeti posamezniki skladno s 25. členom ustave pravico do pravnega sredstva proti odločbam državnih organov, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Ustavnopravno priznana pravica do pravnega sredstva glede na to ne zajema samo kršitve človekovih pravic.
Po dodatnem Varuhovem opozorilu bi imel po predlogu novele sodno varstvo le preiskovanec, pri čemer je podelitev statusa preiskovanca v domeni preiskovalne komisije DZ. Zoper to odločitev komisije pa prizadeti nima na voljo pritožbe oziroma pravnega sredstva. Posledično bi lahko preiskovalna komisija določeni osebi z odločitvijo, da ji ne prizna položaja preiskovanca, omejila dostop do sodnega varstva pred upravnim sodiščem.