.Ob 35. obletnici prvih demokratičnih volitev na slovenskih tleh so se predstavniki takratnih parlamentarnih strank v ponedeljek zbrali na okrogli mizi v organizaciji Društva poslancev 90. Izpostavili so pomen spoštovanja demokratičnih standardov, ustanovitve pokrajin, spremembe volilnega sistema in medsebojnega spoštovanja političnih akterjev.
V družbenopolitičnem zboru, kot najpomembnejšemu delu skupščine, in zboru občin, je prepričljivo večino dobila koalicija novih strank Demos, ki je nato tudi sestavila vlado. Ta je bila imenovana 16. aprila 1990, njen predsednik pa je postal predsednik SKD Lojze Peterle. V DZ ob obletnici pripravljajo več dogodkov. Hkrati z volitvami v takratno slovensko skupščino je potekal tudi prvi krog volitev predsednika predsedstva, na katerih je v 2. krogu slavil Milan Kučan.
Obletnico je Društvo poslancev 90 v ponedeljek zaznamovalo z okroglo mizo, na kateri so med drugim sodelovali Lojze Peterle, Dimitrij Rupel, Vika Potočnik, Ciril Ribičič, Dušan Plut, Andrej Magajna in Marjan Podobnik.
Lojze Peterle je spomnil, da so leta 1990 brez glasu proti sprejeli zakon o plebiscitu. Rezultat plebiscita pa je nadgradil rezultat volitev 8. aprila. Prve volitve so bile delno demokratične, ker v novi zakonodaji zanje niso imeli prave rešitve. Tudi zato je bila zmaga Demosa presenetljiva, je dejal. Zavest se je krepila na kulturnem, umetniškem in političnem področju. Pred 35 leti so bile alternative jasne, politika je razumela, “za kaj se je treba odločiti, če hočemo na boljšo stran sveta”. Danes pa ugotavlja, da je v politiki “več alergije kot sinergije”. Naprej pa po njegovem mnenju v negotovih razmerah ne bomo mogli brez “novega skupaj”.
Sporazuma političnih strank, v katerem so se zavezali, da si nobena politična stranka ne bo prisvajala rezultata plebiscita, se ne spoštuje, je izpostavil Ciril Ribičič. Ob snovanju tedanje ustave in zakonodaje so predvidevali tudi spremembo volilnega sistema. Neuspeh nedavnega poskusa preoblikovanja volilnega sistema pa je pripisal političnemu preigravanju. Po njegovi oceni smo pozabili tudi na krepitev zakonodajne in sodne veje oblasti, kar bi pomenilo velik premik za državo.
Govorci so se večinoma strinjali, da je čas za oblikovanje pokrajin kot razvojnih regij. Pokrajine pa bi bile kljub različnim velikostim lahko tudi izhodišča za volilne enote.
V aktualnih mednarodnih razmerah je pomembno, da po 35 letih “poiščemo nove odgovore na nova vprašanja”, je poudaril Dimitrij Rupel. Ob vprašanjih, kaj se bo s Slovenijo zgodilo v EU in Natu, so medstrankarski prepiri nepomembni. Tudi v 90. letih je bilo veliko polemik in prepirov, a zato, ker so tedaj iskali nove rešitve. Živeli so v obdobju evforije in prepričanja, da se bo vse uredilo, danes pa so takšna prepričanja zelo tvegana, je opozoril.
Slovenijo so si predstavljali takšno, kot je bila ob svetovnem rekordu v Planici, je ponazoril Marjan Podobnik. Da se bodo torej različno misleči lahko “normalno pogovarjali med sabo”. Nad današnjim stanjem v politiki pa je zaskrbljen, ker del političnih akterjev svoje politične nasprotnike zaznava kot sovražnike, “ki jih je treba uničiti”. Ob dveh milijonih prebivalcev pa je takšno demoniziranje tveganje ravnanje, je opozoril.
V DZ spremljamo erozijo demokratičnih standardov, meni Andrej Magajna. Na sejah DZ se odvzema besedo, na preiskovalnih komisijah pa politične stranke preiskujejo same sebe. Težave z demokratičnimi standardi imata po njegovem mnenju obe strani političnih polov.
Vika Potočnik je izpostavila, da je bila tedanja Zveza socialistične mladine Slovenije inkubator za nastajanje novih idej. V današnjih razmerah pa bi bilo treba ponovno obuditi tisto, kar je bil cilj in želja tedanjih intelektualcev – vzpostaviti dialog in povrniti zaupanje v slovenskem prostoru.
“Če bi mi takrat zamudili pol leta in čakali na ostale politične stranke, da prepoznajo nujnost čimprejšnje osamosvojitve, bi se znašli v krvavih kolesjih razpada Jugoslavije,” je izpostavil Dušan Plut. Danes je model parlamentarne demokracije v globoki krizi, ker ne odgovarja sodobnim izzivom civilizacije, ob tem pa “svojim otrokom puščamo zastrupljen in izropan planet”, zato potrebujemo nov družben red, je sklenil.
Dogodek smo prenašali v živo na portalu Strogo-zaupno in YouTube kanalu Strogo zaupno.