V civilni iniciativi Glas ljudstva so na ljubljanskem Trgu republike predstavili 42 zahtev, ki so jih danes poslali vsem političnim strankam. Pričakujejo, da se bodo stranke do zahtev, ki med drugim vključujejo področja zdravstva, socialne države, kulture, pravičnega zelenega prehoda in mirovne politike, opredelile v dveh tednih.
V iniciativi ne pričakujejo, da bodo stranke na zahteve odgovorile zgolj pritrdilno, je pojasnil predstavnik Jaša Jenull. Po njegovih besedah si želijo, da stranke obkrožijo tudi ne, saj je to priložnost, da se pokaže razlika med njihovimi stališči. Po Jenullovih besedah pa se bo po izteku roka za opredelitev do zahtev pokazalo tudi, katere stranke so se pripravljene jasno opredeliti in voditi konstruktiven dialog s civilno družbo.
Zahteve so tokrat razdelili na štiri tematska področja, ki med drugimi zadevajo vladavino prava, človekove pravice, kulturo in medije, socialno državo, pravičen zeleni prehod in zaščito narave in mirovno politiko.
Aljoša Petek s Pravnega centra za varstvo človekovih pravic je pojasnil, da so med zahteve znova vključili spremembo volilnega sistema z uvedbo obveznega preferenčnega glasu, uvedbo zakonodajne sledi za vse sprejete pravne predpise, presojo posledic pravnih predpisov za človekove pravice in vzpostavitev pogoja nekaznovanosti za voljene funkcionarje.
Oblikovali so tudi nove zahteve, med drugim sprejem nacionalne strategije na področju človekovih pravic in položaja LGBTIQ+ skupnosti, zagotovitev pogojev za neodvisno in kakovostno novinarstvo, ki bo imelo pogoje za delovanje v javnem interesu, in zagotovitev stabilnega financiranja kulture.
Po besedah Katarine Rotar iz Slovenske filantropije so pod sklop socialne države med drugim zajeli zdravstvo. Med drugimi zahtevajo dokončno razmejitev javnega in zasebnega zdravstva, uveljavitev ločenih cenikov za javne zavode in zasebnike s koncesijo, zagotovitev možnosti izbere osebnega zdravnika za vse, odpravo možnosti zdravstvenega zavarovanja pri komercialnih zavarovalnicah za preskakovanje čakalne vrste in ureditev področja koncesij.
Prav tako zahtevajo, da minimalna plača zadostuje za preživetje, da delavci v atipičnih zaposlitvah prejmejo vse delavske in socialne pravice, zagotoviti stabilno financiranje pokojninske blagajne, regulacijo in oster nadzor najemnega trga in vzpostavitev progresivne obdavčitve najemnin.
Direktor Mirovnega inštituta Iztok Šori je med zahtevami izpostavil okrepitev mirovne zunanje in varnostne politike, prepoved promocije vojske v šolah, uvedbo izobraževanja o miru in o nenasilnem reševanju konfliktov v izobraževalne institucije, okrepitev demokratičnega nadzora nad vojsko, omejitev porabe za oboroževanje, preusmeritev sredstev v socialo in zdravstvo ter odprtje javne razprave o nadaljevanju članstva v Natu.
Gaja Brecelj iz Umanotere je med zahtevami za pravičen zeleni prehod izpostavila opustitev fosilnih goriv, zagotovitev prehoda na trajnostne vire energije, okrepitev javnega potniškega prometa, zagotovitev pravičnega prehoda za delavce in izboljšanje kakovosti zraka.
Po besedah Nejca Horvata iz inštituta Danes je nov dan so tokrat posebno pozornost namenili tudi digitalnim politikam. Med drugim zahtevajo, da prihodnja vlada zaščiti pravice državljanov z restriktivno rabo umetne inteligence in nadzornih tehnologij na področjih nacionalne varnosti, meja in policijskih postopkov in prepreči zlorabe z vzpostavitvijo varovalk in transparentnostjo delovanja umetnointeligenčnih sistemov.