Društvo in sindikat novinarjev Slovenije sta ob uradnem vstopu v referendumsko kampanjo proti ukinitvi rtv-prispevka v današnji skupni izjavi predlog za ukinitev prispevka ocenila kot nesprejemljiv. Vprašanje rtv-prispevka vidita kot vprašanje, kakšno demokracijo želimo ohraniti za prihodnost.
“Aktualna politična oblast, ki poziva k ukinitvi prispevka, poudarja, da ukinitev prispevka ne pomeni ukinitve Radiotelevizije Slovenija (RTVS), češ da bodo denar za RTVS zagotovili v državnem proračunu in hkrati državljane razbremenili plačila prispevka,” je dejala predsednica sindikata Alenka Potočnik. Toda za izrečenim se po njenih besedah skriva politična poteza, “s katero si želi aktualna politična oblast podrediti osrednjo medijsko institucijo”.
Strošek za prebivalstvo namreč s financiranjem RTVS iz državnega proračuna po njenih besedah ne bi izginil, ampak bi se način financiranja RTVS le spremenil.
Kaj se lahko zgodi pri proračunskem financiranju medijev, pa je pred leti, ko je vlado prav tako vodila SDS, po opozorilu Potočnik pokazala izkušnja Slovenske tiskovne agencije. Ta je namreč več mesecev ostala brez financiranja javne službe, s prostovoljnimi prispevki pa so jo reševali državljanke in državljani, je spomnila.
Tedaj se je po njenih navedbah hkrati znašla v nezavidljivem položaju tudi RTVS. “Prišli smo do točke, ko je resno ogrožen obstoj javne RTV in status zaposlenih,” so po njenih besedah v novinarskih sindikatih sporočili pred štirimi leti, ko so tedanjemu vodstvu RTVS in ustanovitelju napovedali stavko, pri čemer je bila prva stavkovna zahteva zahteva po neodvisni javni RTVS.
“Tudi štiri leta pozneje zahteva ostaja. V njen bran danes sporočamo, da v Sindikatu novinarjev Slovenije vstopamo v referendumsko kampanjo proti ukinitvi rtv-prispevka in vabimo državljanke in državljane, da na referendumu 11. oktobra obkrožijo ‘proti’,” je pozvala. Evropski akt o svobodi medijev po njenih besedah nalaga članicam EU, da imajo javne radiotelevizije ustrezna, vzdržna in predvidljiva finančna sredstva. Ob tem določa, da morajo biti uredniško neodvisne.
Zaščitenost RTVS kot neodvisne institucije zadeva vse v Sloveniji, ne samo novinarjev, je izpostavil Borut Mekina iz Društva novinarjev Slovenije. Če bo tako zavarovana institucija, kot je RTVS, padla, se bo politizacija širila naprej brez vseh ovir v vse pore družbe. Sledile bodo državne institucije, gospodarske družbe, družine, je napovedal. Številni so po njegovem opažanju sicer kritični do RTVS, toda če v državi ni niti teoretične možnosti za obstoj neodvisne javne radiotelevizije, potem nobena kritika nima več smisla, meni.
Obe novinarski organizaciji je na izjavi podprla predsednica Evropske federacije novinarjev (European Federation of Journalists – EFJ) Maja Sever. “V času dezinformacij in neresnic, v času, ko ljudem zagotavljajo vsebine za branje in poslušanje algoritmi in tehnološki velikani, je nujno ohranjati javne medijske servise,” je prepričana.
Omenjeni evropski akt je po njenih besedah glede javnih medijskih servisov nedvoumen. Določa namreč, da mora biti imenovanje članov v organ upravljanja neodvisno. Hkrati mora članica EU zagotoviti stabilno financiranje javnih medijskih servisov. Dokument poleg tega vsebuje mehanizme za sankcioniranje kršiteljev, je bila jasna.