Zavrnitev novele zakona o parlamentarni preiskavi predstavlja zmago državljanskega poguma, je sporočilo, da preiskava ne sme postati instrument političnega obračunavanja, diskreditacije posameznikov ali poseganja v njihove pravice in zasebnost, meni Urška Klakočar Zupančič, nekdanja predsednica DZ, ki je bila predlagateljica aktualnega zakona.
Nekdanja predsednica DZ Klakočar Zupančič, danes pa sopredsednica nove stranke Ljubljana smo vsi, je v odzivu spomnila, da bi zdaj zavrnjena novela nadomestila tisto, ki jo je leta 2024 “predlagala in zagovarjala kot edina podpisana poslanka” prav ona. “Volivci, ki so na današnjem referendumu zavrnili novelo, so obranili ključne pravne varovalke obstoječe novele,” je dejala.
Posebej ponosna je, da je “moj zakon v volilni kampanji najbolj srčno branila civilna družba”. “Današnja zmaga je zato zmaga državljanskega poguma,” je poudarila.
Zavrnitev novele je po njenih besedah pomembno sporočilo, da parlamentarna preiskava ne sme postati instrument političnega obračunavanja, diskreditacije posameznikov ali poseganja v njihove pravice in zasebnost. Prav tako ne sme posegati na področja, ki so pod pristojnostjo sodne veje oblasti ter samostojnih in neodvisnih institucij.
“Parlamentarna preiskava mora ostati učinkovit instrument parlamentarnega nadzora, vendar ob jasnih pravnih varovalkah in zagotovljenem sodnem varstvu,” je poudarila. Pravna država mora po njenih besedah posameznika varovati pred samovoljo politike, ne pa politiki omogočati samovolje nad posameznikom.
Današnja odločitev je tudi opomin vsakokratni oblasti, da demokracija ni zgolj vprašanje parlamentarne večine, temveč predvsem spoštovanja ustavnih načel, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je dodala.
Volivci so namreč na današnjem zakonodajnem referendumu očitno zavrnili novelo zakona o parlamentarni preiskavi. Za uveljavitev novele je ob skoraj 54-odstotni udeležbi glasovalo 49,02 odstotka, proti pa 50,98 odstotka volivcev, kažejo delni neuradni izidi po skoraj vseh preštetih glasovnicah. Nasprotniki so dosegli tudi kvorum za zavrnitev zakona.
Novela, ki jo je DZ sprejel maja, med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem. Posamezniki, ki so predmet preiskave, in tudi več drugih akterjev te možnosti po novem ne bi več imeli.
Pobudniki referenduma menijo, da novela odpravlja eno ključnih varovalk, ki preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav. Preiskovanec bi lahko zaradi kršitev človekovih pravic vložil tožbo v upravnem sporu šele v osmih dneh od vročitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ, pri čemer se večina preiskav sploh ne konča s končnim poročilom, kar pomeni, da bi v večini primerov ostali brez pravnega varstva.
Zagovorniki novele, med njimi koalicijske stranke SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati, so medtem med argumenti v podporo zakonu navajali predvsem, da novela omogoča učinkovito preiskovanje korupcije. Izpostavili so zmanjševanje možnosti, da bi pravna varovala postala sredstvo za blokado parlamentarnega nadzora.