Interpelacijo ministra za zunanje in evropske zadeve Toneta Kajzerja je na seji državnega zbora podprlo 30 poslancev iz vrst SD, Svobode in Levice. Proti so bili v poslanskih skupinah SDS, Demokrati, NSi, SLS in Fokus, Resnica ter poslanec madžarske skupnosti Ferenc Horvath. Proti razrešitvi Kajzerja je skupaj glasovalo 47 poslancev.
Zunanji minister Tone Kajzer je v izjavi po uspešno prestanem zagovoru svojega dela pred poslanci poudaril, da je treba na področju zunanje politike strniti vrste. S tega vidika je bila današnja razprava tudi koristna, meni. A razlogi zanjo so bili notranjepolitične narave, kar je med drugim pripisal poskusom konsolidacije opozicije.
Minister za zunanje in evropske zadeve Kajzer je v izjav po zaključenem glasovanju o njegovem obstanku na ministrski funkciji, pri čemer ga je podprlo 47 poslancev, dejal, da je vesel visoke podpore v DZ.
Tudi zato ker si želi dobrega sodelovanja s parlamentom na področju zunanje politike. “Seveda imamo delitev na zakonodajno in izvršno oblast, ampak jaz mislim, da je na koncu dneva tudi parlamentarna diplomacija zelo pomembna,” je navedel. Kot je ocenil, jim je tudi o tem uspelo spregovoriti v današnji skoraj 12-urni razpravi.
V tej je bil sicer po ministrovih besedah tudi “kakšne udarec pod pasom”, a to skuša razumeti in tega ne jemlje zlonamerno. “Opravili smo razpravo in pokazali, da je diplomacija tista, ki deluje za Slovenijo, ki Slovenijo učinkovito predstavlja v tujini,” meni.
Po Kajzerjevi oceni pa je fokus predlagateljev zgolj na eno izjavo, kar je tudi koalicija v razpravi očitala predlagateljem, napeljal bolj na občutek, da je bil razlog za zagovor ministra pred poslanci notranjepolitičen. “Na ta način se skuša aktualna opozicija, ki je bila na lokalnih volitvah precej poražena, konsolidirati,” je minister povzel svoje doživljanje današnje razprave.
Meni pa, da to ni prav in da bi bilo treba na zunanjepolitičnem področju vendarle strniti vrste. 35 let po odločitvi za samostojno in suvereno državo so namreč geopolitično “izjemno zahtevni časi”, zato bi bilo po njegovem mnenju prav, da politika sodeluje s skupnim ciljem krepitve odpornosti in varnosti Slovenije ter njenega razvoja. S tega vidika današnjo razpravo vidi kot koristno.
Na ministra je sicer danes letelo zlasti veliko očitkov na račun vodenja tako imenovane tihe diplomacije, s katero pa bodo po ministrovih napovedih nadaljevali, da bi dosegli najboljše rezultate za Slovenijo. Poudaril je, da gre pri uporabi te za “odmerjen način”, torej da s sogovorniki z vidika stališč države komunicirajo tako, kot diplomacija oceni, da bo dosežen želen učinek.
Prvo interpelacijo v mandatu četrte vlade Janeza Janše so vložili poslanci SD, Svobode in Levice. Zunanjemu ministru očitajo, da je v zvezi s politiko do Izraela kršil zakon o zunanjih zadevah. Med glavnimi očitki ministru je bila zlasti politična odgovornost, ki jo kot minister nosi za slovensko blokado skupne izjave EU, s katero bi slednja obsodila širjenje nezakonitih izraelskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu. Kajzerju so obenem očitali tudi nezadostno obveščanje DZ in s tem kršitev zakona o zunanjih zadevah in zakona o sodelovanju med DZ in vlado v zadevah EU. Minister je vse očitke zavrnil.
th.

