Slovenija med državami, “ki na svetu najbolj pripomorejo k miru in razvoju” – Robert Golob v novoletni poslanici o “Indeksu dobrih držav”

Predsednik vlade Robert Golob je v novoletni poslanici na Televiziji Slovenija izpostavil, da je Slovenija na najnovejši mednarodni lestvici Indeks dobrih držav zasedla osmo mesto in tako spada med države, “ki na svetu najbolj pripomorejo k miru in razvoju”. Po njegovem mnenju Slovenija ostaja skupnost z izrazitim čutom za sočloveka.

Premier Golob je v poslanici ob koncu leta uvodoma izrazil hvaležnost za vse narejeno, doseženo in ustvarjeno v iztekajočem se letu. Verjame, da tudi za naslednje leto ne manjka načrtov ter da nas vodi več upanja kot pa strahu ali skrbi.

“V letu 2024 smo uspeli dvigniti minimalno plačo in izboljšati povprečne dohodke, zrasle so pokojnine in število štipendij, ustavili smo dvig stroškov za dodatno zdravstveno zavarovanje,” je navedel v poslanici. Po premierjevih besedah je vlada v zadnjih dneh leta pozvala tudi k spremembi obračunavanja omrežnin, “ker je enostavno nedopustno, da bi kdorkoli lahko položnice za elektriko dvignil za tako visoke zneske”, je še dodal.

Po njegovih navedbah je delo ministrov usmerjeno k cilju, da je vsem državljanom omogočeno “mirnejše in boljše življenje”. Kot je poudaril, “pot k temu idealu ni lahka in ni vedno brez napak”. Zastavljen cilj zahteva veliko prilagajanj, “zato potrebujemo iskren, odprt, predvsem pa spoštljiv javni pogovor”, je povedal.

Kot je še dejal, “se ne smemo bati vprašanj in drugačnih mnenj, moramo pa nasprotovati sovražnemu govoru in izključevanju”. “Samo eno državo imamo, dolžni smo jo ohraniti samostojno, svobodno in prijazno za bodoče generacije,” je poudaril premier.

“Mladih učencem in dijakom želim lepe in zabavne počitnice, vsem ostalim pa v teh prazničnih dneh voščim predvsem topline in ljubezni. Naj bo leto 2025 zdravo in uspešno, predvsem pa v srcih ohranimo optimizem, pogum in našo Slovenijo srečno.” je dejal.

Gibanje Svoboda pa je v sporočilu za javnost z naslovom: “Za upanje in zaupanje! Svoboda v 2024” takole strnilo dosežke tega leta.

Spoštovani novinarke in novinarji, urednice in uredniki,

ob izteku leta se vam iskreno zahvaljujemo za vaše spremljanje, analize in poročanje o delu Gibanja Svoboda. Vaša prizadevanja so ključen del informiranega javnega diskurza, ki ga v našem okolju potrebujemo za razumevanje izzivov in iskanje rešitev.

Leto 2024 je bilo za Svobodo leto intenzivnega dela, odločnih sprememb in pomembnih dosežkov. Vaša vprašanja, poročila in refleksije so nam pomagale osvetliti različne vidike našega delovanja in se poglobiti v razmislek o tem, kako uresničujemo zaupanje, ki so nam ga volivke in volivci izkazali. Cenimo vašo vlogo pri tem, da so naša prizadevanja vidna in razumljiva širši javnosti.

V novem letu vam želimo obilo zdravja, osebnega zadovoljstva in navdiha za nadaljnje novinarske podvige.

Naj bodo prazniki polni topline in miru, leto 2025 pa leto novih uspehov in sodelovanja. V nadaljevanju vam pošiljamo kratek pregled dela Svobode v letu 2024.

Leto 2024 v Gibanju Svoboda vidimo kot leto velikih sprememb in s ponosom zremo na delo, ki smo ga za dobrobit državljank in državljanov letos uspeli opraviti. Naš mandat, mandat vlade dr. Roberta Goloba, se je prevesil v drugo polovico in če je lansko leto zaznamovala predvsem najhujša naravna nesreča v zgodovini države, smo letos lahko našo pozornost ohranili predvsem na tistih stvareh, reformah, ukrepih in spremembah v družbi, zaradi katerih ste v zgodovinskem številu pred več kot dvema letoma v nas položili svoje upanje in zaupanje.

V letu 2024 smo jasno zastavili smer, v katero želimo, da se razvija slovensko javno zdravstvo. Pri tem pa se nismo ustavljali zgolj pri snovanju idej in obljubah, saj je izpod naših peres na ministrstvu za zdravje in v državnem zboru prispelo več kot deset različnih zakonov in uredb. Skupaj tvorijo eno največjih reform javnega zdravstva v zadnjih desetletjih, ki jo bomo nadaljevali tudi v prihodnjem letu.

Volivkam in volivcem smo se zavezali, da bomo predrugačili javni sektor v smeri večje učinkovitosti in pravičnosti za zaposlene. Letos nam je uspelo zaključiti največjo reformo plač v javnem sektorju v zadnji 16 letih in z začetkom leta 2025 bodo sadove našega dela že uživali tisoči javnih uslužbencev, ki bodo po končni uveljavitvi v povprečju prejemali za skoraj 20 % višjo plačo.

Slovensko gospodarstvo je v mnogih pogledih lahko zgled celotni Evropi. Glede na rekordne dobičke podjetij, eno najnižjih stopenj brezposelnosti ter eno višjih gospodarskih rasti v Evropi lahko z gotovostjo trdimo, da vlada dr. Roberta Goloba ustvarja poslovno okolje, ki je stimulativno ter mu domači in tuji vlagatelji globoko zaupajo.

Vlada in poslanska skupina Svoboda delata dobro, a bi brez delavnih in predanih ljudi na terenu bilo mnogo težje. Zato še naprej gradimo in vedno bolj povezujemo skupnost Svobode. Da je duh svobodomiselnosti in odprtosti močan in še kako živ, ste nam pokazali že aprila, ko vas je skoraj tisoč petsto obiskalo FestiVAL Svobode ob Zbiljskem jezeru. Naša terenska mreža se še naprej krepi in raste, naši mladi in seniorji pa še naprej skrbijo za vključujočnost naših politik ter pritok svežih idej.

Ob zaključku še enega uspešnega leta tako velja ponovno izreči vse pohvale in zahvale vsem, ki nas na naši poti podpirate. V tem članku se želimo z vami še enkrat sprehoditi čez vse pomembnejše dosežke, dogodke ter lepe zgodbe tega leta in vas vabimo k branju.

Zdravje, dostopno vsem

Reforma zdravstva poteka s polnim tempom. Letošnje leto je bilo zato v veliki meri zaznamovano s številnimi zakoni s področja zdravstva, mnogi od njih prinašajo spremembe v samih temeljih zdravstvenega sistema.

V začetku leta smo največ pozornosti namenili preoblikovanju nujne medicinske pomoči. Z vzpostavitvijo satelitskih urgentnih centrov bo nujna medicinska pomoč še bolj dostopna, akutno bolni bodo prejeli hitrejšo oskrbo, uvedba t. i. srečevalnega sistema z vozilom urgentnega zdravnika pa bo po končni uvedbi razbremenila zdravnike v dežurnih ambulantah, ki bodo lahko tako več časa posvetili čakajočim v ambulanti.

Še naprej krepimo javno zdravstvo. Z Zakonom o zdravniški dejavnosti jasneje postavljamo ločnico med javnim in zasebnim ter tako preprečujemo nekatere najbolj škodljive prakse v zdravstvu, ki danes prispevajo k daljšim čakalnim dobam in višjim stroškom.

Z Uredbo smo uvedli ukrep za zmanjšanje števila nedopustno čakajočih in skrajšanje povprečne dobe čakanja. Ključno pri tem je spodbujanje izvajanja prvih pregledov v specialistično-ambulantni dejavnosti, ki predstavljajo vstop v zdravstveni sistem. Danes že lahko ugotovimo, da je projekt uspešen, plan prvih pregledov je presežen za kar 17 %.

S sprejetjem zakona o pravici do pozabe smo poskrbeli, da osebe, ki so prebolele raka in še nekatere druge bolezni, ne bodo več diskriminirane pri sklepanju življenjskih zavarovanj ali dolgoročnih posojil na banki.

Z zakonom o kakovosti v zdravstvu vzpostavljamo pogoje za zagotovitev sistema vodenja in upravljanja kakovosti za vse izvajalce zdravstvene dejavnosti ter zagotovitev ustrezne nadgradnje kakovosti v zdravstvu. Med drugim omogočamo boljše sledenje in analizo varnostnih incidentov ter uvedbo korektivnih ukrepov za preprečevanje ponovitev napak.

Otrokom z redkimi boleznimi smo letos vrnili upanje. Potrjen je bil t. i. Urbanov zakon, ki omogoča državno financiranje zaključnih faz razvoja zdravil za otroke z redkimi boleznimi.

S spremembami zakona o farmacevtski dejavnosti smo odpravili ugovor vesti za delavce v lekarnah, s čemer bomo v prihodnje preprečili primere, kot se je zgodil v lekarni v Lendavi, kjer farmacevtka stranki ni želela izdati kontracepcijskih tablet.

Spopadli smo se tudi s kadrovskimi izzivi na področju zdravstva. Poenostavitev postopkov za zaposlovanje tujih zdravnikov, ki ga je sprejela ta vlada, že kaže pozitivne rezultate. Zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov ohranjamo ukrep, po katerem bodo mladi zdravniki še naprej prejemali dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine. Tudi ta ukrep se je že izkazal kot učinkovit. Zagotovili smo tudi sredstva za dodatne specializacije s področja klinične psihologije, s čemer se bo okrepila mreža strokovnjakov za duševno zdravje.

Nenazadnje pa je bilo prav letos z Univerzo na Primorskem podpisano pismo o nameri vzpostavitve novega enovitega magistrskega študijskega programa Medicina na Univerzi na Primorskem.

Novo poglavje za zaposlene v javnem sektorju

Na področju plač v javnem sektorju je tej vladi uspelo nekaj, kar v zadnjih 16 letih ni nobeni drugi. Temeljito smo namreč prenovili enotni plačni sistem javnih uslužbencev. Če so predhodne vlade zagovarjale parcialne rešitve, ki so ustvarjale vedno nove anomalije, smo se mi tega lotili drugače, sistematično in celovito.

Osnovna plača, nižja od minimalne, postaja zgodovina. Gre za velik mejnik, ki prinaša večje spremembe, kot se morda zdi na prvi pogled. Od osnovne plače se namreč obračunavajo tudi dodatki k plači, ki so do sedaj bili temu primerno nižji, po novem pa bodo seveda precej višji.

Zaposlenemu se bo poznalo vsako napredovanje iz naslova delovnega staža. Pred to reformo je namreč marsikdo delal tudi 20 let, pa še vedno ni dosegel niti 26. plačnega razreda, ki je bil po višini plače enak zakonsko določeni minimalni plači in se mu zatorej napredovanje po plačni lestvici na plači sploh ni poznalo.

Prenova sistema plač v javnem sektorju vsebuje varovalke proti realnemu padanju plač zaradi inflacije oziroma rasti življenjskih stroškov, prav tako si lahko javni uslužbenci obetajo več fleksibilnosti pri določanju plač za zaposlene z ustreznimi izkušnjami, znanji in kompetencami.

Plače za začetna delovna mesta zvišujemo za približno 30 %, hkrati pa smo uvedli štipendijsko politiko, ki mladim ponuja dodatne spodbude, da svojo kariero začnejo prav v javnem sektorju.

Za poklice, kjer primanjkuje kadra, se uvaja možnost višje uvrstitve v plačne razrede – kar do 10 plačnih razredov višje. In še bi lahko naštevali.

Gospodarstvo in energetika – Slovenija je lahko zgled Evropi

Gospodarska slika v Sloveniji je odlična. Medletna inflacija je letos celo dosegla nič odstotkov in bo tudi v prihodnje po napovedih ostala na zelo nizki ravni. Imamo gospodarsko rast, ki je bistveno višja od nemške ali avstrijske, enih naših najpomembnejših trgovinskih partneric, in pomembno višja od evropskega povprečja, dobički podjetij so rekordni.

Tuji vlagatelji Sloveniji in tej vladi zaupajo, kar dokazujejo številne pomembne naložbe, ki so rezultat dobrega dela in dogovarjanja vlade. Poveden primer je novomeški Revoz. Izmed več evropskih držav, ki so še bile v igri, je Renault letos izbral prav Slovenijo za vzpostavitev obrata za proizvodnjo električnih Twingov. Država bo naložbo podprla s 40 milijoni evrov.

Sprejet je bil prvi paket davčnih zakonov. Usmerjeni so v krepitev najbolj razvojno naravnanega dela gospodarstva, med drugim uvaja tudi posebno olajšavo za mlade pri odmeri dohodnine. Tako bomo spodbudili njihovo zgodnje vključevanje v delovni proces ter mlade spodbudili k prihodu v Slovenijo po končanem študiju. Prav tako je Slovenija ena od prvih držav v Evropi, ki je vpeljala spodbude za privabljanje visoko kvalificiranega kadra iz tujine ob izjemno konkurenčni globalni tekmi, ki vlada na tem področju.

Pozabili nismo niti na gasilce. Ti bodo lahko svojo opremo kupovali po nižji davčni stopnji, kar določa spremenjeni zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na dodano vrednost.

Konec leta so bila predstavljena izhodišča za drugi paket davčnih sprememb, ki vključujejo tudi nepremičninski davek na drugo in vse nadaljnje nepremičnine v višini 1,45 % GURS-ovih ocen vrednosti nepremičnine. Z davčnimi prilivi iz tega naslova bomo po drugi strani razbremenili delo in tako dosegli dvoje: na najemniškem trgu se bo sprostilo več stanovanj, mlade družine bodo tako na primer lažje prišle do svojega doma, hkrati pa bomo zvišali plače zaposlenim in okrepili konkurenčnost gospodarstva.

Na področju energetike odločno nadaljujemo z ukrepi, ki spodbujajo tako uporabo trajnostnih, zelenih tehnologij pri proizvodnji energije, hkrati pa, z ukrepi, ki so v pristojnosti vlade in državnega zbora, ščitimo ljudmi pred podražitvami. Še vedno velja, da imamo eno najnižjih cen električne energije v Evropski uniji, kar je neposredno povezano z regulacijskimi ukrepi vlade na tem področju. Da bi ublažili dvig položnic za elektriko, kot posledice novega sistema omrežnin, je vlada novembra še dodatno znižala cene električne energije.

Spremembe na bolje, ki se bodo dotaknile čisto vsakega državljana in državljanke

Predstavljene davčne spremembe pa niso edini pokazatelj, da je reševanje stanovanjske krize ena od glavnih prioritet te vlade. Prvič v zgodovini smo v proračunu zagotovili namenska sredstva za gradnjo stanovanj, in sicer 100 milijonov evrov letno.

Gradimo več stanovanj kot kadarkoli prej. Država bo za gradnjo stanovanj samo v letih 2023-2026 namenila dvajsetkrat več denarja kot prej v letih 2015-2022. S tem bomo pomagali številnim, predvsem mladim, da pridejo do svojega doma.

Vlada dr. Roberta Goloba je iz državnega proračuna občinam namenila 771,33 evra povprečnine na prebivalca, kar je rekord v zgodovini Slovenije. S tem občinam ostaja več denarja za investicije in razvojne projekte.

Dvig pokojnin v začetku leta je bil višji kot kadarkoli prej v zgodovini samostojne države, z začetkom leta je v veljavo stopil tudi institut vdovske pokojnine.

Sprejeli smo novelo zakona, ki zaostruje zahteve glede izpustov iz naprav za sosežig. Zdravje ljudi smo tako postavili pred interes kapitala, s tem pa smo poskrbeli, da končno zdrav zrak zadihajo tudi v Anhovem.

Sprejeli smo novelo zakona o osnovni šoli, ki je med drugim prinesla novosti na področju nacionalnega preverjanja znanja (NPZ), razširjenega programa, pravic učencev pri šolanju na domu, obveznih tujih jezikov in izobraževanja učencev s posebnimi potrebami.

Dokončno smo potrdili spremembe zakona o javnem redu in miru, ki jasno prepoveduje poveličevanje fašističnih in nacističnih simbolov. Prav tako smo v državni zbor vložili predlog zakona o zagotavljanju prostega dostopa do dokumentov o nedovoljeni trgovini z vojaškim orožjem in opremo med leti 1991 in 1994.

Poleti sta se s požari v naravi uspešno spopadli prvi dve letali Air Tractor, pri gašenju bosta v prihodnje lahko pomagali letali Spartan – drugega smo dobili decembra –, za potrebe nujne medicinske pomoči pa je vlada letos v načrt razvojnih programov 2024–2027 uvrstila še projekt nabave dveh namenskih helikopterjev.

Applove naprave od letos dalje govorijo slovensko, kar je v veliki meri tudi zasluga evropske poslanke Svobode Irene Joveve, ki je že januarja 2023 naslovila odprto pismo izvršnemu direktorju Appla Timu Cooku in ga pozvala, naj uporabnikom Apple naprav omogoči dostop do slovenščine.

Zelo aktivni in uspešni smo na področju zunanje politike. Ugled Slovenije je na izjemno visoki ravni, eni najvišjih v naši zgodovini. Uspešno smo predsedovali Varnostnemu svetu ZN, v konfliktih po svetu smo se jasno postavili na stran miru ter na pravo stran zgodovine. Priznali smo Palestino kot samostojno, neodvisno državo, ljudem, ki trpijo v genocidni vojni v Gazi, je Slovenija poslala več pošiljk humanitarne pomoči.

Da je zaupanje v Slovenijo na zelo visoki ravni, tudi znotraj Evropske unije, je dodatno potrdilo imenovanje slovenske komisarke Marte Kos na čelo resorja za širitev EU. Gre za enega najpomembnejših resorjev aktualne sestave Komisije, neposredno povezanega s prihodnostjo in blaginjo milijonov Evropejk in Evropejcev.

Leto 2024 v znamenju sanacije po poplavah in trajnostnih ukrepov za prihodnost

Leto 2024 je za Slovenijo prineslo izjemne izzive in pomembne preboje na področju sanacije po poplavah, trajnostnega prostorskega načrtovanja in ohranjanja narave. Ministrstvo za naravne vire in prostor je zavzeto sledilo ciljem okrevanja, izboljšanja odpornosti na naravne nesreče in krepitve naravovarstvenih ukrepov za dobrobit prihodnjih generacij.

Temeljit pristop k sanaciji po poplavah

Po obsežnih poplavah, ki so avgusta 2023 prizadele skoraj vso državo, je vlada nemudoma pripravila celovite sanacijske programe. Najobsežnejši med njimi, vreden 2,3 milijarde evrov, predvideva, da bo kar 1,3 milijarde evrov namenjenih obnovi vodne infrastrukture. Izvajanje izrednih ukrepov se je zaključilo do junija 2024, z opravljenimi deli na 1.486 deloviščih v skupni dolžini 834 kilometrov vodotokov.

Prvič v zgodovini Slovenije so lastniki poškodovanih stanovanj prejeli predplačila za nujne obnove, kar je že omogočilo finančno podporo več kot 7.600 posameznikom v višini 35,4 milijona evrov. Občine so prejele predplačila za sanacijo infrastrukture v skupni vrednosti 218 milijonov evrov.

Celovito urejanje vodotokov in naravi prijazne rešitve

Ministrstvo je pripravilo tehnične smernice za sanacijska dela v vodotokih, ki temeljijo na naravi prijaznih rešitvah. Ključna novost so celoviti ukrepi na vodotokih, ki povezujejo vzdrževanje, sanacijo in investicije za zmanjšanje poplavne in erozijske ogroženosti posameznih porečij.

Sodelovanje z občinami in stroko je bilo okrepljeno, minister Jože Novak pa je s terenskimi obiski in posveti zagotovil učinkovitost izvajanja načrtovanih ukrepov.

Trajnostno prostorsko načrtovanje in digitalizacija postopkov

Leto 2024 je zaznamoval začetek digitalizacije postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj z uvedbo sistema eGraditev, ki omogoča popolnoma elektronski potek postopkov na 15 upravnih enotah. Sistem bo do leta 2026 v celoti digitaliziran in bo pospešil ter poenostavil prostorsko načrtovanje, kar je še posebej pomembno za občine, ki se soočajo s posledicami naravnih nesreč.

Naravovarstvo kot ključna prednostna naloga

Na področju naravovarstva je bila ustanovljena nova enota – Regijski park Pohorje, ki z obsežnimi naravnimi vrednotami in biotsko raznovrstnostjo predstavlja pomemben korak k varovanju narave.

Razglašeno je bilo Čezmejno biosferno območje Julijske Alpe, ki združuje slovensko in italijansko biosferno območje. Vlada je sprejela tudi Strategijo in Akcijski načrt za ohranitev evrazijskega risa, s čimer si prizadeva za dolgoročno ohranitev te ogrožene vrste.

Med odmevnimi dosežki je tudi podelitev prve državne nagrade Rada Smerduja Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije za njihov izjemen prispevek k varstvu narave.

Evropska sredstva za razvoj infrastrukture in zaščito narave

Ministrstvo je uspešno pridobilo evropska sredstva za projekte na področju poplavne varnosti, čiščenja odpadnih voda, oskrbe s pitno vodo in urbane prenove. Med odmevnimi projekti sta sofinanciranje nakupa letal za gašenje požarov in revitalizacija degradiranih območij.

V prihodnost z večjo odpornostjo in trajnostjo

S celostnim pristopom in okrepljenim sodelovanjem je Slovenija v letu 2024 utrdila temelje za večjo odpornost na ekstremne vremenske dogodke. Ministrstvo za naravne vire in prostor z ukrepi na področju sanacije, trajnostnega prostorskega načrtovanja in varstva narave odgovorno skrbi za dobrobit prebivalcev ter ohranja naravne vire za prihodnje generacije.

Slovenija se tako uspešno spoprijema z izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe, ter postavlja zgled drugim državam na področju trajnostnega razvoja in prilagajanja na naravne nesreče.

Povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture in digitalizacija prometa: ključni koraki k trajnostni prihodnosti

Ministrstvo za infrastrukturo v sklopu Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) aktivno izvaja projekte za izboljšanje železniške in cestne infrastrukture, s čimer podpira trajnostno mobilnost in digitalni prehod. Naložbe v železniški in cestni promet so zasnovane tako, da spodbujajo uporabo okolju prijaznih prevoznih sredstev ter izboljšujejo povezljivost, varnost in učinkovitost prometnih sistemov.

Povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture

Ministrstvo izvaja obsežne naložbe za nadgradnjo železniške infrastrukture, ki bodo izboljšale povezave med mestnimi središči ter dostopnost železniških postaj za širšo populacijo, vključno z invalidi.

Izvedeni projekti bodo povečali zmogljivosti za potniški in tovorni promet ter prispevali k boljšim prevoznim storitvam. Med ključnimi investicijami, (nekatere so že končane), so:

Nadgradnja železniške postaje Grosuplje (zaključek: 06/2024)
Nadgradnja železniške postaje Domžale (zaključek: 06/2024)
Nadgradnja železniške proge Ljubljana–Divača (odsek Ljubljana – Brezovica – Borovnica, zaključek: 06/2025)
Nadgradnja železniške proge Ljubljana–Jesenice (odsek Kranj–Jesenice–d.m., zaključek: 06/2025)
Nadgradnja železniške postaje Ljubljana (1. faza) (zaključek: 06/2026)
Nadgradnja železniške postaje Nova Gorica (zaključek: 06/2026)
Nadgradnja koroške proge (odsek Sv. Daniel–Dravograd–d.m., zaključek: 06/2026)
Nadgradnja bohinjske proge (odsek Bled Jezero–Bohinjska Bistrica, zaključek: 06/2026)
Celotna vrednost naložbe v železniško infrastrukturo znaša 765,9 milijona evrov, pri čemer bo 688,6 milijona evrov financiranih iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Digitalizacija železniške in cestne infrastrukture

Komponenta Trajnostna mobilnost (C1K4) vključuje tudi projekte za digitalizacijo cestnega in železniškega prometa. Ti projekti so namenjeni izboljšanju upravljanja prometa, zagotavljanju varnosti in povečanju učinkovitosti sistema s pomočjo sodobne tehnologije.

Digitalizacija 70 kilometrov cest, ki vključuje:

Nadgradnjo optičnega omrežja
Nakup cestnih detektorjev za zbiranje podatkov v realnem času
Razvoj simulacijskega orodja za napovedovanje in nadzor prometa
Uvedbo aplikativnih orodij za uporabnike
Digitalizacija bo omogočila prilagoditev omejitev hitrosti v realnem času, kar bo zmanjšalo zastoje, preprečilo nesreče in znižalo emisije. Projekti bodo zaključeni do konca leta 2025.

Skupna vrednost digitalizacije znaša 19,4 milijona evrov, od tega bo 12,05 milijona evrov financiranih iz evropskih sredstev.

Koraki k trajnostni prihodnosti

Z načrtovanimi naložbami Ministrstvo za infrastrukturo postavlja temelje za bolj trajnostno, povezano in digitalizirano prometno omrežje v Sloveniji. Cilj je ustvariti dostopno, varno in učinkovito infrastrukturo, ki bo podpirala dolgoročno trajnostno rast in zeleni prehod.

Zaradi teh ukrepov bo železniški promet postal privlačnejša izbira za potnike in tovornjakarje, cestni promet pa bo varnejši in bolj prilagodljiv. To je še en pomemben korak k izpolnjevanju nacionalnih in evropskih podnebnih ciljev.

Od Bruslja do slovenskih mest in vasi – skupnost Svobode je močna in povezana

V Gibanju Svoboda se dobro zavedamo, da je oblikovanje in sprejemanje uravnoteženih in vključujočih politik, ki nikogar ne puščajo zadaj, lažje, če se lahko zanesemo na močno in razvejano mrežo lokalnih odborov, regijskih centrov ter članov in članic iz vse Slovenije.

S 13 regijskimi centri in odbori v 140 občinah, Gibanje Svoboda že nekaj več kot dve leti od ustanovitve pokriva 87 % slovenskega prebivalstva, kar odraža našo zavezanost k povezovanju in sodelovanju z državljani na lokalni ravni.

Aktivnost svetniških skupin Gibanja Svoboda v občinah je med najvišjimi v državi, kar potrjuje predanost članov k izboljšanju kakovosti življenja v lokalnih skupnostih. Kljub mladosti stranke se je pod njenim okriljem zbralo veliko posameznikov in posameznic, ki delijo njene vrednote in vizijo za prihodnost Slovenije.

Hvaležni smo prav vsakemu izmed vas, ki nam stoji ob strani in nas podpira. Tudi zato smo aprila letos organizirali prvi FestiVAL Svobode, ki ste se ga podporniki in podpornice Svobode udeležili v izjemnem številu.

Enega od pomembnejših trenutkov leta 2024 pa nenazadnje zagotovo predstavljajo tudi volitve v Evropski parlament ter spremljajoči referendumi. Z visoko podporo na evropskih volitvah je Svoboda dobila dva evropska poslanca, dosegli smo tudi popoln referendumski uspeh, saj ste volivci in volivci pritrdilno odgovorili na vsa štiri referendumska vprašanja.

S spoštovanjem,

Gibanje Svoboda.