Pisatelj, pesnik in režiser Vinko Möderndorfer meni, da je izid referenduma o pokojninah umetnikov velika šola za koalicijo, ki da se med kampanjo sploh ni borila. Ocenil je, da je izid tudi žalosten trenutek. “Škoda, da se politika tako grobo vmešava v umetnost in življenje umetnikov,” je Möderndorfer poudaril.
Nedeljski doseg kvoruma na referendumu za zavrnitev zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti Möderndorferja ni presenečenje. “Predlog za referendum je bil od vsega začetka pravzaprav zelo demagoško zastavljen, ampak človek še vedno upa, da mogoče del Slovencev ne bo padel na to,” je dejal.
Hkrati je poudaril, da je rezultat lahko tudi velika šola za levo oblast. Kljub vsemu bi se bilo treba pošteno boriti in se bolj vključiti v kampanjo.
Referendum bo v zgodovini slovenskega parlamentarizma zelo slabo zapisan. Politična stranka je namreč nagovorila prebivalce zoper nekaj deset umetnikov. “Kaj takšnega se še ni zgodilo,” je poudaril sogovornik, sicer tudi nekdanji vodja upravnega odbora Prešernovega sklada.
Hvala vse tisočim pogumnim sobojevnikom velike družine @strankaSDS, ki so zbirali podpise ter v kampanji gradili koalicijo razuma, ki je s plebiscitno večino danes zmagala na referendumu. Zahvala vsem predanim sodelavcem GT SDS in PS SDS ter @organizacijaSDM.
— Janez Janša (@JJansaSDS) May 11, 2025
Še posebna zahvala… pic.twitter.com/p5fX08fAmt
Na referendumu se je po njegovem mnenju odločalo, ali Slovenci potrebujejo kulturo in umetnike. Hkrati se je odločalo o estetski vrednosti kulture in temu, ali pustiti umetnosti svobodo.
Möderndorfer kljub temu meni, da Slovenci potrebujejo kulturo. Večina vseeno meni, da bi bila komercializacija umetnosti, kamor jo tako ali tako sili kapitalizem, zelo slaba. “S tem, ko ugasne ta umetnost, ugasne marsikaj, nenazadnje tudi narodova identiteta in svoboda,” je bil kritičen.
Poudaril je, da mnogi svobodni umetniki zelo težko živijo, neka politika pa jim ne privošči vsaj malo bolj mirne starosti. “Ne gre samo za denar, gre tudi za priznanje,” je ob tem dejal.
Zorko sicer kljub današnjemu uspehu SDS meni, da so v največji opozicijski stranki pričakovali več, saj so tudi na svojih letakih pozivali, da gre tudi za glasovanje o vladi Roberta Goloba. Ta cilj po njegovi oceni “ni bil tako zadovoljujoč”, če gre za interpretacijo, da gre za glasove proti vladi.
Današnje rezultate tako primerja z referendumom o vodah v času tretje vlade Janeza Janše, ko je “prišlo skoraj 700.000 ljudi na volišča zavrniti zakon in na nek način izraziti nezaupnico vladi”. “Tukaj je razmerje očitno. Če je tisti referendum takrat nakazoval prevladujočo zmago leve sredine na volitvah leto kasneje, tudi ta udeležba oziroma rezultat nakazuje, da bodo volitve 2026 zelo zanimive in bo rezultat bistveno bolj napet oziroma tesen, kot je bil pred tremi leti,” je za ocenjuje Zorko.
Tako po njegovih besedah poziv k bojkotu tudi ni bila politična napaka za vladne stranke. “Če bi se leva sredina tega referenduma udeležila v polni meri oz. na enak način kot desnica, a vseeno ne bi uspela zbrati dovolj glasov za, ker tema ni bila takšna, ki bi uspela mobilizirati njihove volivce, bi bil poraz toliko bolj boleč,” je pojasnil Zorko. V tem trenutku pa lahko zato še vedno trdijo, da so dosegli zmago, saj več ljudi ni prišlo na volišča, kot jih je glasovalo proti, je dodal.
Političnih posledic za vladno koalicijo tako Zorko ne pričakuje, delež volilnih upravičencev, ki je glasoval proti zakonu, je namreč “precej daleč” od večine na običajnih volitvah, ki se jih v povprečju udeleži okoli 800.000 ali 900.000 volivcev, je navedel. V vladnih vrstah se tako postavlja le vprašanje morebitnega pregovarjanja, kdo je kriv za rezultat, saj izmed treh strank koalicije SD edina ni pozivala k bojkotu, je ocenil Zorko.
Sicer pa pričakuje, da bo v prihodnjih mesecih do naslednjih parlamentarnih volitev polarizacija še bolj izrazita. “Imamo dve močni stranki, eno na levi, drugo na desni, vse ostale so precej oddaljene. Vedno bolj gremo v smeri dvoboja dveh strank,” meni Zorko.