Slovenski volivci so na današnjih štirih referendumih večinsko podprli vse štiri predloge, kažejo delni neuradni rezultati nedeljskega glasovanja. Najizrazitejšo podporo je dobil predlog, da bi morali delovno sposobni prejemniki denarne socialne pomoči opravljati družbenokoristno delo. Najtesnejši je bil izid zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, pri katerem pa je za zavrnitev zakona poleg doseženega števila glasov proti potrebna tudi večina glasov proti.
Ljubljana, 11. oktobra 2026 – Slovenija je danes odločala na štirih referendumih, enem zakonodajnem in treh posvetovalnih. Po delnih neuradnih rezultatih je večina udeležencev glasovanja podprla vse štiri predloge, čeprav so bile razlike med posameznimi referendumskimi vprašanji precejšnje.
Največjo podporo je dobilo pogojevanje denarne socialne pomoči z družbenokoristnim delom, medtem ko je bilo glasovanje o spremembah zakonodaje, ki ureja parlamentarne preiskave, bistveno bolj izenačeno.
Kako so glasovali volivci?
Delni neuradni izidi ob 21.26, po 61,9 % preštetih glasovnic
| Referendumsko vprašanje | ZA | PROTI |
|---|---|---|
| Družbenokoristno delo za socialno pomoč | 62,74 % | 37,26 % |
| Omejitev volilne pravice na lokalnih volitvah | 57,32 % | 42,68 % |
| Ukinitev obveznega RTV-prispevka | 52,72 % | 47,28 % |
| Novela zakona o parlamentarni preiskavi | 51,31 % | 48,69 % |
Vir: delni neuradni podatki DVK, objavljeni v sprotnem spremljanju referendumov. Rezultati se lahko še spremenijo.
Največja podpora pogojevanju socialne pomoči z delom
Najbolj prepričljivo so se volivci izrekli o pogojevanju denarne socialne pomoči z opravljanjem družbenokoristnega dela. Predlog je po delnih neuradnih izidih podprlo skoraj 63 odstotkov udeležencev glasovanja, proti pa jih je bilo dobrih 37 odstotkov.
Referendumsko vprašanje se je nanašalo na delovno sposobne prejemnike denarne socialne pomoči, ki nimajo objektivnih ovir za delo. Zagovorniki predloga so med kampanjo poudarjali pomen aktivacije prejemnikov socialnih transferjev in njihovega vključevanja v družbo, nasprotniki pa opozarjali na nevarnost stigmatizacije socialno ogroženih posameznikov.
Ker je bil referendum posvetovalne narave, njegov rezultat ne pomeni samodejne spremembe zakonodaje. Morebitne nove obveznosti prejemnikov denarne socialne pomoči bo moral državni zbor urediti z zakonom.
Večina tudi za omejitev volilne pravice tujcev
Večinsko podporo je dobil tudi predlog, da bi na lokalnih volitvah lahko glasovali samo državljani Slovenije in drugih držav članic Evropske unije.
Po delnih neuradnih rezultatih je takšno ureditev podprlo 57,32 odstotka volivcev, proti pa jih je glasovalo 42,68 odstotka.
Predlog posega v vprašanje političnega sodelovanja državljanov tretjih držav na lokalni ravni. Njegova morebitna uresničitev bi zahtevala ustrezne zakonodajne spremembe, saj tudi ta referendum ni pravno zavezujoč.
Volivci večinsko za ukinitev RTV-prispevka
Precej bolj izenačen je bil rezultat posvetovalnega referenduma o ukinitvi obveznega RTV-prispevka.
Za ukinitev je po delnih neuradnih rezultatih glasovalo 52,72 odstotka volivcev, proti pa 47,28 odstotka.
Izid tako kaže na razmeroma tesno večinsko podporo odpravi obveznega plačevanja prispevka, hkrati pa razkriva precejšnjo razdeljenost volilnega telesa glede prihodnjega financiranja javne radiotelevizije.
Tudi v tem primeru referendumska odločitev sama po sebi ne odpravlja obveznosti plačevanja RTV-prispevka. O morebitnih spremembah financiranja RTV Slovenija bo morala odločiti zakonodajna oblast.
Parlamentarne preiskave: zavrnitveni kvorum ni dovolj, odločilna je večina glasov
Posebno pozornost je pritegnil zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Ta je bil edini izmed štirih referendumov, na katerem so volivci odločali z neposredno pravno zavezujočimi posledicami.
Po delnih neuradnih rezultatih je uveljavitev novele podprlo 51,31 odstotka volivcev, proti pa jih je glasovalo 48,69 odstotka.
Pri tem je ključno razlikovanje med doseženim zavrnitvenim kvorumom in dejansko zavrnitvijo zakona.
Za zavrnitev zakona morata biti namreč izpolnjena dva pogoja: proti mora glasovati večina volivcev, ki so veljavno glasovali, hkrati pa mora število glasov proti predstavljati najmanj petino vseh volilnih upravičencev.
Po podatkih DVK je bila meja zavrnitvenega kvoruma postavljena pri 339.706 glasovih proti.
Tudi če je bilo to število glasov proti doseženo, zakon ni zavrnjen, če je večina udeležencev glasovala za njegovo uveljavitev. Prav takšen razplet nakazujejo delni neuradni rezultati.
Podatek o dejansko doseženem številu glasov proti je treba še potrditi s posodobljenimi podatki DVK. Če bo večina za novelo obveljala tudi po končanem štetju, bo zakon prestal referendumsko odločanje ne glede na dosežen zavrnitveni kvorum.
Novela, ki jo je državni zbor sprejel 26. maja letos, med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o parlamentarni preiskavi pred ustavnim sodiščem. Referendum je bil razpisan na podlagi 44.619 zbranih podpisov volivcev.
Visoka volilna udeležba
Današnje glasovanje je zaznamovala tudi razmeroma visoka volilna udeležba.
Po podatkih Državne volilne komisije je do 16. ure glasovalo 603.057 volivcev oziroma 35,53 odstotka vseh volilnih upravičencev. Poznejši delni podatki kažejo, da se je končna udeležba približala 50 odstotkom.
Na današnjih referendumih je lahko sodelovalo skoraj 1,7 milijona volilnih upravičencev. Volišča so se večinoma zaprla ob 19. uri, nato pa se je začelo preštevanje glasovnic.
Referendumski rezultati kot politično sporočilo
Današnji referendumi so pokazali, da so volivci večinsko naklonjeni spremembam na vseh štirih področjih, vendar stopnja podpore ni bila enaka.
Najbolj jasno sporočilo so poslali pri vprašanju socialne pomoči, kjer je predlog dobil skoraj dvotretjinsko podporo. Precej bolj razdeljeni so bili pri vprašanju RTV-prispevka in zakonodaje o parlamentarnih preiskavah.
Za politične stranke bodo rezultati pomembni tudi kot pokazatelj razpoloženja volivcev, čeprav jih ni mogoče neposredno enačiti s podporo posameznim strankam.
Ob tem ostaja bistvena razlika med zakonodajnim in posvetovalnimi referendumi. Pri prvem je odločitev pravno zavezujoča, pri preostalih treh pa bodo morali politiki šele odločiti, ali in kako bodo večinsko izraženo voljo volivcev prenesli v zakonodajo.
Referendumska nedelja je tako prinesla štiri večinske podpore, a le eno neposredno zavezujočo odločitev. Končno politično težo glasovanja bodo določili dokončni rezultati in predvsem nadaljnje odločitve državnega zbora.
Uredniška opomba: Članek temelji na delnih neuradnih rezultatih, dostopnih 11. oktobra 2026 zvečer. Pred objavo je treba posodobiti odstotke in posebej preveriti absolutno število glasov proti noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Doseženega zavrnitvenega kvoruma iz preverjenih virov še ni bilo mogoče potrditi.
Predlagani SEO-naslov: Referendumi 2026: Volivci štirikrat ZA, najtesneje pri parlamentarnih preiskavah
Meta opis: Slovenci so na referendumih 11. oktobra večinsko podprli vse štiri predloge. Preverite rezultate glasovanja o socialni pomoči, RTV-prispevku, volilni pravici tujcev in parlamentarnih preiskavah.
Oznake: referendum 2026, rezultati referendumov, parlamentarna preiskava, zavrnitveni kvorum, socialna pomoč, družbenokoristno delo, RTV-prispevek, volilna pravica tujcev, Državna volilna komisija, Slovenija
Lahko tudi spremljam dokončne rezultate DVK in te obvestim, ko bodo potrjeni, predvsem glede zavrnitvenega kvoruma.