Odbor DZ za pravosodje je na današnji nujni seji soglasno sprejel predlog odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki med drugim določa, da bo referendum 11. oktobra. O predlogu odloka bo DZ odločal na izredni seji v četrtek.
Predlog odloka določa, da bodo roki za opravila, potrebna za izvedbo referenduma, začeli teči 1. septembra, glasovanje na referendumu pa bo 11. oktobra. Referendumsko vprašanje bi se glasilo: “Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026?”.
Po mnenju zakonodajno-pravne službe DZ je bila zahteva za referendum vložena pravočasno in skladno z zakonom.
Pobudo za referendum so sprožili in prvopodpisali nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. S pomočjo dela civilne družbe, predstavnikov nekaterih nevladnih organizacij in opozicijskih strank so uspeli zbrati 44.619 podpisov volivk in volivcev.
Zahtevo s zbranimi podpisi so v DZ vložili v torek. Ob tem pa je Juri pojasnil, da želijo preprečiti izbris varovalk, ki potencialnim preiskovancem omogočajo, da predhodno zahtevajo ustavno oceno o smiselnosti in upravičenosti preiskave. Novela namreč med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem, posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli.
Da se z novelo odpravlja možnost sodnega varstva zoper sklep o uvedbi parlamentarne preiskave, so v današnji razpravi opozorili tudi člani odbora iz vrst opozicije. Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je kot najbolj problematično izpostavila določilo novele, da lahko preiskovanec zaradi kršitev človekovih pravic vloži tožbo v upravnem sporu, a šele po vročitvi končnega poročila preiskovalne komisije DZ.
Kot je opozorila, to določilo na videz uvaja pravno sredstvo, “hkrati pa ga izvotli, ker ga omogoča le takrat, če je komisija sprejela končno poročilo.” Poslanka Levice in Vesne Tina Brecelj pa je koaliciji med drugim očitala dvojnost meril. Medtem ko se z novelo zakona po eni strani črta sodno varstvo, koalicija po drugi strani ni pripravljena podpreti preiskovalne komisije v zadevi Black Cube, je opozorila.
Člani odbora iz vrst koalicije so opoziciji med drugim očitali zlorabo termina politična policija, pa tudi zavajanje javnosti glede razlage določila novele, da bo parlamentarna preiskava lahko podlaga za preiskovanje vsakega posameznika, na kar je opozoril poslanec Resnice Nedeljko Todorović. Kot je poudaril, je lahko parlamentarna preiskava podlaga za odločanje DZ o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij, “torej ne vseh državljanov”. Ob tem je opozicijo pozval, naj neha zavajati.
Parlamentarne preiskovalne komisije niso instrument kazenskega pregona, so pa instrument politične odgovornosti posameznika, pa je poudaril poslanec SDS Andrej Poglajen. Spomnil je, da je boj proti korupciji eno od glavnih vodil vladajoče koalicije, odločanje na referendumu pa bo po njegovem tudi odločanje o boju proti korupciji. “Tisti, ki bo glasoval proti temu zakonu, pomeni, da je proti boju in tudi pregonu korupcije v Sloveniji, za katero velika večina državljank in državljanov priznava, da imamo v Sloveniji problem,” je poudaril Poglajen.
Predlagani odlok je bil na odboru DZ sprejet s 15 glasovi za in nobenim proti. Predlog odloka bodo posredovali v obravnavo DZ, ki bo o razpisu referenduma odločal na izredni seji v četrtek.