V civilni iniciativi Glas ljudstva menijo, da se vladi ni treba odpovedati cilju omejevanja dvojne prakse zdravnikov, temveč mora predvideti drugačne rešitve. To naj stori še v tem mandatu, pozivajo. Odločitev ustavnega sodišča o tem zahteva temeljito proučitev, ocene, da so ustavni sodniki uzakonili dvojno prakso, pa so neustrezne, menijo.
Ustavno sodišče je na pobudo več zdravstvenih delavcev in drugih pobudnikov namreč odločilo, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravstvenim delavcem onemogoča delo pri čistih zasebnikih, v neskladju z ustavo. DZ mora protiustavnost odpraviti v enem letu. Do takrat se uporablja prejšnja ureditev. Ni pa neustavna prepoved dela zdravnikov kot samostojnih podjetnikov v javni mreži.
V iniciativi, ki je glasna zagovornica in je bila tudi predlagateljica omejevanja dodatnega dela zdravnikov iz javne mreže pri zasebnikih, z zadovoljstvom ugotavljajo, da ustavno sodišče pripoznava zdravje kot javno dobro in zdravstveno dejavnost kot javno službo.
“V zvezi s tem vidi omejevanje dvojne prakse javnih zdravstvenih delavcev kot pravi cilj za krepitev javne zdravstvene službe. Meni pa, da za doseganje tega cilja ni potrebna popolna prepoved dodatnega dela zunaj mreže javne zdravstvene službe, saj zakonodajalec ni dokazal, da ga ne bi bilo mogoče doseči z blažjimi ukrepi,” so povzeli odločbo.
Vendar je po mnenju Glasu ljudstva to stališče vezano na kršitev pravice do proste izbire zaposlitve, ki je varovana v okviru ustave, ne pa tudi na vsebino dodatnega dela. “V zvezi s tem ustavno sodišče pripoznava, da izvajanje zdravstvenih storitev, ki se izvajajo v javni zdravstveni mreži, izven te mreže ni dopustno,” so zapisali v pisnem odzivu.
Ponovili so svoje stališče, da je dosedanja zakonska ureditev s preohlapnimi pravili, ki so dopustila dvojno prakso, privedla do trenutnih kritičnih razmer in večletnih nedopustno dolgih čakalnih vrst. “V preteklih tednih je postalo še posebej očitno, da gonja za zasebnimi dobički spodjeda javni zdravstveni sistem, podaljšuje čakalne vrste, manjša delovno učinkovitost med rednim delovnim časom in vodi do neenakopravne in celo nestrokovne obravnave pacientov,” so navedli.
Zato so prepričani, da se vladi tudi po odločbi ustavnega sodišča ni treba odpovedati cilju omejevanja dvojne prakse, temveč mora predvideti drugačne zakonske rešitve. “Stroge konkurenčne prepovedi dela pri drugih delodajalcih med delavci v javnih službah niso nikakršna posebnost, zato še naprej menimo, da je treba primerljivo rešitev vpeljati tudi v zdravstvu,” vztrajajo.
Vlado, zlasti ministrstvo za zdravje, pozivajo, da še v tem mandatu pripravita potrebne zakonske in podzakonske akte, ki bodo zaščitili interese javnega zdravstva ter z ustreznimi varovalkami zaustavili škodljive dvojne prakse, so zapisali v sporočilu za javnost, ki ga objavljamo spodaj.
Spoštovani,
V civilni iniciativi Glas ljudstva poudarjamo, da odločitev Ustavnega sodišča RS v zvezi z določbo ZZDej, ki omejuje delo javnih zdravnikov v dvojni praksi, zahteva temeljito proučitev in da so nekatere ocene, da je US s tem uzakonilo dvojno prakso, neustrezne.
V Glasu ljudstva z zadovoljstvom ugotavljamo, da US pripoznava zdravje kot javno dobro in zdravstveno dejavnost kot javno službo. V zvezi s tem vidi omejevanje dvojne prakse javnih zdravstvenih delavcev kot pravi cilj za krepitev javne zdravstvene službe. Meni pa, da za doseganje tega cilja ni potrebna popolna prepoved dodatnega dela zunaj mreže javne zdravstvene službe, saj zakonodajalec ni dokazal, da ga ne bi bilo mogoče doseči z blažjimi ukrepi. Vendar je to stališče vezano na kršitev pravice do proste izbire zaposlitve, ki je varovana v okviru ustave, ne pa tudi na vsebino dodatnega dela. V zvezi s tem US pripoznava, da izvajanje zdravstvenih storitev, ki se izvajajo v javni zdravstveni mreži, izven te mreže ni dopustno.
V Glasu ljudstva ponavljamo, da je dosedanja zakonska ureditev s preohlapnimi pravili, ki so dopustila dvojno prakso, privedla do trenutnih kritičnih razmer in večletnih nedopustno dolgih čakalnih vrst. V preteklih tednih je postalo še posebej očitno, da gonja za zasebnimi dobički spodjeda javni zdravstveni sistem, podaljšuje čakalne vrste, manjša delovno učinkovitost med rednim delovnim časom in vodi do neenakopravne in celo nestrokovne obravnave pacientov.
Vladi RS se torej tudi po mnenju Ustavnega sodišča ni potrebno odpovedati cilju omejevanja dvojne prakse, temveč mora predvideti drugačne zakonske rešitve. Stroge konkurenčne prepovedi dela pri drugih delodajalcih med delavci v javnih službah niso nikakršna posebnost, zato še naprej menimo, da je potrebno primerljivo rešitev vpeljati tudi v zdravstvu. Vlado, zlasti Ministrstvo za zdravje, pozivamo, da še v tem mandatu pripravita potrebne zakonske in podzakonske akte, ki bodo zaščitili interese javnega zdravstva ter z ustreznimi varovalkami zaustavili škodljive dvojne prakse.
Civilna iniciativa Glas ljudstva