Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob ugotovitvah Komisije za preprečevanje korupcije v zadevi Bobnar sporočila, da se do pravnomočnosti postopka ne bo opredeljevala do odločitev pristojnih, neodvisnih institucij. V uradu so zapisali, da ima v Sloveniji, ki je pravna in demokratična država, vsak posameznik pravico do sodnega varstva zoper odločitve državnih organov.
Komisija je ugotovila, da je premier Golob z dvema sporočiloma nekdanji notranji ministrici Tatjani Bobnar o kadrovanju v policiji ravnal v nasprotju s pričakovanjem in odgovornostjo ter s tem kršil integriteto.
Na podobno pozicijo se je postavila tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič , ki ob ugotovitvah KPK v zadevi Bobnar pravi, da se ne bo izrekala o še ne pravnomočno zaključenih zadevah, o katerih odločajo drugi organi, zlasti ko gre za sodno varstvo. Izrekanje pred tem je popolnoma neodgovorno in nepravilno ter lahko naredi veliko škode, je izpostavila.
Zadeva bo pravnomočna, ko bo o njej dokončno odločilo sodišče, do takrat mora počakati vsakdo, ki bi želel to zadevo komentirati z določeno težo, je v DZ dejala prva med poslanci Klakočar Zupančič, sicer poslanka iz vrst Svobode pod vodstvom premiera Roberta Goloba, ki ga ugotovitve protikorupcijske komisije bremenijo kršitve integritete.
Predsednica DZ je poudarila, da se v pravni in demokratični državi spoštuje ustava, ki določa, da ima vsak pravico do pravnega sredstva in da o njegovih pravicah in dolžnosti odloča nepristransko, z zakonom ustanovljeno in neodvisno sodišče. Premier pa je že napovedal izpodbijanje na sodišču, je izpostavila.
Vrednostno komentiranje je zato do zaključka postopka po njenih besedah “popolnoma neodgovorno in nepravilno”. “Tako bom vedno trdila in sem ravnala enako pri vseh zadevah, kjer so bili udeleženi politiki. Tudi gospod Janša ima zadevo pred sodiščem in kolikor je meni znano, tudi še ni pravnomočno končana in tudi ni prav, da se o njej kakorkoli izrekamo,” je dejala.
Kot je ob tem izpostavila, ima namreč vsak državljan, tudi funkcionarji, pravico do sodnega varstva, bilo pa je tudi nekaj primerov, ko so bile odločitve protikorupcijske komisije odpravljene. Med drugim je pri tem spomnila na primer njihove nekdanje ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik.
Klakočar Zupančič tudi meni, da pri takšni izjavi ne gre za minimaliziranje neodvisne in strokovne institucije, ki je opravila svoje delo.
Odločitev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v zadevi predsednik vlade Golob/Bobnar je komentirala nekdanja ministrica Dominika Švarc Pipan na družbenem omrežju Facebook.
“Ta primer ni spor o dveh SMS-sporočilih. Gre za precedens. Za vprašanje, ali bomo predsednika vlade še razumeli kot političnega vodjo izvršilne oblasti – seveda v okviru ustavnih in zakonskih pristojnosti – ali pa kot funkcijo, omejeno na sterilne, politično agnostične okvire, kar je samo po sebi kontradikcija.
Če bi tak standard postal ustaljena praksa, bi lahko že izražanje nezadovoljstva predsednika vlade nad delovanjem kateregakoli resorja – zdravstva, obrambe, energetike – v neformalni komunikaciji postalo predmet integritetne presoje. S tem pa bi integriteta nehote postala orodje samocenzure političnega vodenja.
Gre tudi za vprašanje vloge KPK: ali bo ostala varuh integritete v njenem pravem pomenu ali pa bo – morda nehote – začela posegati v prostor politične presoje, kjer bi morala odločati demokratična odgovornost. Meja je tanka, a usodna: ko se prestopi, pravo ne omejuje več zlorab oblasti, temveč začne omejevati politiko samo, svoja zapis zaključi Švarc Pipanova.