“Delovanje stranke Svobode v zadnjih dneh je šlo čez meje normalnega političnega dialoga. Člane in poslance stranke Demokrati se skuša prisiliti v koalicijski sporazum,” se je včeraj na družbenih omrežjih dejal predsednik Demokratov Logar, ki je to uporabil kot razlog, da je dal “dokončno piko” na poganja s Svobodo. Ne z Golobom , saj so v Svobodi kot pogajalca ponudili finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki pa je bil v ZDA.
Ampak je treba reči, da pri Svobodi od volitev dalje čisto vse delajo narobe…
Izjemno slabo so se pogajali, pred javnostjo, zviška, in brez vsakršnih resnih vsebinskih podlag.
In neumno je še pred pogajanji porušiti vse mostove do svojih želenih partnerjev, najprej so to po…— Janez Pogorelec (@JanezPogorelec) April 18, 2026
To pa ni edina zamera Demokratov, ki so Svobodi očitali , da je bila zadnja ponudba za pogajanja pol ure za tem, ko so prejeli zadnje vabilo objavljena v medijih, kar je sicer res. Ampak tisti, ki dobro poznajo celotno operacijo Logar s(m)o to vedeli od 9. oktobra 2024, ko je Anže Logar izstopil iz stranke SDS, 18. oktobra 2024 pa je potrdil še izstop iz poslanske skupine.
Že pred volitvami je bilo namreč jasno, da Logar nikoli ne bo šel v koalicijo s Svobodo in da so bila pogajanja med Demokrati in Logarjem zgolj predstava za javnost in samo vprašanje časa je bilo, kdaj bodo v Svobodi, ki jih je Logar s svojim načinom pogajanj, ko je enkrat zahteval pogovore o programu, spet drugič pa razrez ministrov in koalicijsko pogodbo, spravil ob živce.
Logar je namreč na pogajanjih deloval kot Janševa “proxy stranka” zato je bilo, za tiste , ki so poznali ozadje celotne operacije prav mučno gledati dogajanje v Kristalni palači, kjer se Svoboda pogajala z Demokrati in Resni.co oziroma z Logarjem in Stevanovićem. Bodimo odkriti, glede na rezultat volitev je imel Golob pravzaprav samo eno možnost in sicer, da se dogovori s Stevanovićem in Resni.co.
To pa je nekaj dni pred glasovanjem o predsedniku državnega zbora, ko je Stevanović prišel na Gregorčičevo in ga osebno prosil naj ga podpre pri tem , da kandidira za predsednika državnega zbora , Golob zavrnil. Zakaj se je tako odločil ve samo Robert Golob, ki je imel teoretično možnost, da se s Stevanovičem dogovori naj mu da glasove za mandatarstvo.
Saj poznate pregovor, da je vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese” pomeni, da je v sili vsako, še tako neverjetno ali slabo opravičilo sprejemljivo. Res bi Golob to težko pojasnil Levici in SD-ju pa tudi svojim v Svobodi, ampak vsaj poskušal bi, tudi če bi ga Stevanović , ki si je želel mesto prvega med enakimi po domače rečeno “nategnil” ali bolje “nadmudruio”
Tako pa je bitka za mandatarstvo in vodenje izvršilne oblasti bila praktično izgubljena še preden se je pravzaprav sploh začela, saj je Janez Janša imel ne eno ampak očitno dve proxy stranke Logarjeve Demokrate in Stevanovićevo resnico , poleg seveda NSi, ki jo ima Janša z Vrtovcem v “žepu”. V slovenski politiki pač velja merilo, da “svet ni eden svetova sta dva”. Janši se je pravzaprav poklopilo vse razen tega, da ni zmagal na volitvah in da se “koalicija z volilci” po kateri je računal, da bo SDS skupaj z NSi dobila večino v parlamentu, Stevanovič in Logar pa bosta smetana na torti “dvotretjinske večine”.
Janša, je poraz na volitvah kompenziral s pogajanji v ozadju, ima prav, ko je Golobo vo sestavljanje koalicije primerjal u letom 2011, ko je Janković ostal brez vlade in mandatarstva ravno na točki, ko je šlo za izvolitev predsednika državnega zbora
Tudi skakač se je sestavljanja koalicije lotil na enak način kot nekoč njegova kraljica. #golobjanković https://t.co/G2KlfYJY7n
— Janez Janša (@JJansaSDS) April 17, 2026
Ampak vrnimo se k Logarju, ki ga v zadnjem času primerjajo z zmagovalcem volitev na madžarskem Magyarjem. Ob tem bom citiral zanimiv zapis na Facebooku Benjamina Ivančiča, ki ugotavlja , da podobno kot Logar pri nas, tudi Magyar na Madžarskem ni prav noben nov politični obraz (kot ga danes radi prikazujejo naši in EU mediji), ampak je samo stari sistem (še vedno je gre za konzervativno desnico), le v malce mlajši preobleki, ki nagovarja z novim tonom, malce boljšim PR-jem in precej precej bolj sprejemljivim odnosom do Bruslja in EU politike. Tudi vojne politike. Bruselj je Magyara v letošnji volilni kampanji odločno podprl, saj je Orbán že dalj časa resno oteževal delovanje EU-ja, Magyar pa se je pojavil kot priročna alternativa.
Kolikor je videti od zunaj, Magyar ni neka posebna rešitev za Madžare in Madžarsko ampak je prej zelo spretno prepakiran insider, ki je še vedno del iste elite.
Nenazadnje je 22 let !!! rasel v Fideszu pod vodstvom samega Orbána, bil je globoko zasidran v državnem aparatu, v finančnem sistemu in EU-pravnih mehanizmih Orbánove Madžarske, zato je težko verjeti, da se je človek kar čez noč spremenil in odlepil od logike tega sistema, ki ga je v prvi vrsti sploh spravil na vse te funkcije in ga nenazadnje karierno ustvaril.
Problem ni samo to, da je bil vsa ta leta zelo blizu Orbánu, ampak tudi to, da je bil dovolj visoko, da je 22 let sprejemal vsa pravila lojalnosti, napeljanih mrež in koncentracije vpliva, zato pri njem prej vidim človeka, ki pozna in ki zna isti ta mehanizem voditi malce bolj uglajeno, bolj po navodilih Bruslja, Ursule in Kaje ter z malce boljšim občutkom za javnost, ne pa nujno nekoga, ki bo njihov sedanji politični sistem zares razgradil.
Tudi njegova kampanja ni bila zgrajena na neki jasni ideji, ampak na učinkovitem povezovanju vseh, ki so bili razočarani in so bili proti Orbánu. Od desnih volivcev, do urbane proevropske sredine.
Prav ta širina nagovarjanih mu je dala moč, hkrati pa odslej pušča odprto vprašanje, koliko od tega je res programsko in koliko samo dobro odigrana politična propaganda. Sicer bo pa čas zelo hitro pokazal koga in kaj so si Madžari izvolili z Magyarom