Politično dogajanje je včeraj zaznamoval obisk izraelske veleposlanice pri predsedniku državnega zbora Zoranu Stevanoviču po tem, ko poslanci niso izglasovali dnevnega reda izredne seje na kateri bi odločali o preiskovalni komisiji o aferi Black Cube. Spremembo zunanjepolitične smeri do Izraela in napovedano selitev slovenskega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem sta v 25UR Zvečer pri Slaku komentirala Peter Gregorčič in Igor Lukšič . Gregorčič je poudaril, da so obiski diplomatov del standardnih odnosov: “Mislim, da ne kaže nič dramatičnega. Potrjuje zgolj tisto, kar je zunanji minister povedal, da bo zunanja politika zasledovala izključno interese Slovenije.” Po njegovem mnenju gre za pragmatičen pristop brez moraliziranja, ki pa mora ostati previden pri enostranskih dejanjih.
“Veliko bolj problematično pa bi bilo neko enostransko dejanje Republike Slovenije v primeru selitve sedeža veleposlaništva. Ampak tukaj moramo biti izjemno pozorni. Namreč teh tez ni trenutno postavil nobene slovenski politik. Skratka vsaj sam nisem videl posnetka, kjer bi nek politik dal izjavo o tem, kar je je poročal nek izraelski časopis. In v resnici na eni drugi komercialni televiziji sem celo videl, da so bile te izjave podane nekako ven iz konteksta,” je glede napovedi predsednika vlade za izraelski časopis
Igor Lukšič je opozoril na tveganje, ki ga prinaša odstopanje od enotne zunanje politike Evropske unije. Spomnil je na pretekle zaplete s Tajvanom in izrazil skrb glede novih konfliktov: “Lahko je Janez Janša kot preizkušen politik testiral, kako bi se Evropska unija odzvala na to zadevo in je zadevo lansiral po tem novinarskem kanalu.” Takšno testiranje mednarodne skupnosti bi po njegovem mnenju lahko vodilo v napačno smer, še posebej ob upoštevanju tragičnih dogodkov na Bližnjem vzhodu, ki jih nekateri kvalificirajo kot genocid.
Janšev načrt selitve veleposlaništva v Jeruzalem za zdaj neizvedljiv. vsaj tako se zdi po pojasnilih urada predsednice države Nataše Pirc Musar. Za morebitno selitev veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem, ki jo je napovedal premier Janez Janša, veljajo enaki postopki kot za odpiranje novega predstavništva, so za medije včeraj pojasnili na zunanjem ministrstvu. To med drugim pomeni, da bi ukaz o odprtju veleposlaništva v Jeruzalemu morala izdati predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je namreč odločno zavrnila zamisel. V uradu predsednice so izpostavili opozorilo Evropske komisije, da bi to pomenilo odmik od mednarodnega konsenza glede statusa Jeruzalema. Vsak sklep o selitvi oziroma odprtju predstavništva v Izraelu namreč zahteva podpis uradnega ukaza predsednice republike, česar pa Pirc Musar glede na svojo zavezanost spoštovanju mednarodnega prava ne namerava storit
“V primeru spremembe sedeža predstavništva se izvedejo vsi postopki, kot so predvideni pri odpiranju novega predstavništva,” so pojasnili na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.
Razložili so, da se na podlagi zakona o zunanjih zadevah diplomatsko predstavništvo “odpre ali zapre z ukazom predsednice republike”. Predlog pripravi minister za zunanje zadeve, določi ga vlada po predhodnem mnenju delovnega telesa državnega zbora, pristojnega za zunanjo politiko.
Selitev veleposlaništva v Jeruzalem je Janša napovedal v petek objavljenem intervjuju za izraelski časnik Israel Hayom.
V uradu Pirc Musar so v ponedeljek glede Janševe izjave o selitvi veleposlaništva med drugim izpostavili, da je Evropska komisija v svojem odzivu poudarila, da bi to pomenilo odmik od mednarodnega konsenza glede statusa Jeruzalema in od dosedanjega skupnega stališča EU.
Po oceni predsednice mora zunanja politika Slovenije temeljiti na spoštovanju mednarodnega prava, Ustanovne listine ZN ter zavez, ki jih je Slovenija sprejela v okviru EU in drugih mednarodnih organizacij, so dodali.
Janša je v intervjuju napovedal tudi zamrznitev priznanja Palestine. Pirc Musar po navedbah urada podpira rešitev dveh držav, saj je to edina pot do pravičnega in trajnega miru ter sobivanja Izraelcev in Palestincev. “A rešitev dveh držav lahko temelji le na priznanju obeh držav; če ena od njiju ni priznana, takšna rešitev v praksi ne more zaživeti,” so dodali.