V poslanskih skupinah vladne koalicije in stranke Resnica so pred petkovim začetkom uradne kampanje pred referendumom o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki bo 6. decembra, vnovič izpostavili, da zakon vsem skupinam prebivalstva prinaša več in da nikomur ničesar ne jemlje. Prepričani so, da pomeni tudi začetek nove poti za razvoj Slovenije.
Vodja poslanske skupine največje koalicijske stranke SDS Jelka Godec je v izjavi za medije v DZ dejala, da zakon prinaša konkretne koristi za vse državljane in za vse starostne skupine, še pomembneje pa je po njenih besedah to, da spreminja odnos do dela, ustvarjalnosti in uspeha.
Z odločitvijo na naknadnem zakonodajnem referendumu si bomo, tako Godec, odgovorili, ali želimo v Sloveniji postati “ustvarjalci, nosilci, razvijalci ali pa delovna sila oziroma bazen delovne sile” za druge. “Želimo postati ustvarjalci, razvijalci, tisti, ki bomo ponos svoji državi in celotni EU in širše,” je prepričana.
Interventni oz. razvojni zakon, kot ga poimenujejo v vladajoči koaliciji, zato po njenem prepričanju ni samo zakon za sedanjost, ampak je “zakon za prihodnost, za Slovenijo, ki dela in ustvarja, za mlade, ki želijo ostati doma in svojo prihodnost ustvarjati tukaj”. Zakon tako po prepričanju koalicije prinaša spremembo kulture v takšno, v kateri se delo, znanje in podjetnost splačajo ter v katerem mladim za uresničitev svojih ambicij ni treba v tujino in jih lahko uresničijo doma.
Zakon po besedah vodje poslancev SDS ne bo le vsem koristil, ampak tudi nikomur ničesar ne bo vzel. Zagotovila je, da se pokojnine, socialni transferji in druge pravice iz javnih sredstev zaradi zakona ne bodo zmanjšale. So pa v SDS prepričani, da bo posledica zakona okrepitev gospodarstva, samo močno gospodarstvo pa je jamstvo za dolgoročno stabilno socialno državo.
Vodja poslanske skupine NSi, SLS in Fokus Janez Žakelj je medtem izpostavil, da bo zakon v primeru uveljavitve nemudoma razbremenil tako upokojence, kmete kot tudi vsa gospodinjstva. “Tistemu, ki dela, se mora to poznati v denarnici. Razvojni zakon ljudem vrača njihov denar v njihove žepe in hkrati spodbuja razvoj,” je predstavil temeljno usmeritev zakona po prepričanju poslancev trojčka in naštel zakonske rešitve, ki bodo koristile omenjenim trem skupinam.
“Vsak mesec bo vsakemu od nas ostalo več zaradi tega razvojnega zakona, koristi in prihranek bo imel vsak dom,” je prepričan. Razvojni zakon po njegovih besedah nagrajuje delo, socialne države in javnih storitev pa ne meri po tem, koliko denarja gre v sistem, ampak po tem, kaj ljudje za svoj denar iz sistema dobijo.
“Na referendumu bomo torej izbirali državo, ki manj obremenjuje državljane in bolje upravlja z javnim denarjem, državo, ki spreminja odnos do dela, ustvarjalnosti in uspeha,” je povzel. Uveljavitev zakona zato vidi tudi kot začetek nove razvojne poti za Slovenijo.
Vodja poslancev Demokratov Elena Zavadlav Ušaj je pri zagovarjanju zakona poudarila, da mora Slovenija postati država, v kateri si mladi želijo ostati, v kateri znanje, delo in ustvarjalnost cenimo tudi v praksi, ne samo v teoriji, in v kateri ljudje do zdravnika pridejo, ko ga potrebujejo. Kot država si po njenih besedah ne moremo več privoščiti, da predvsem mladi odhajajo, ker v svoji domovini zase ne vidijo priložnosti in prihodnosti. “Več kot tri desetletja po osamosvojitvi se moramo znova vprašati, kakšno Slovenijo si pravzaprav želimo,” je izpostavila.
Za Demokrate je, tako vodja njihovih poslancev, odgovor jasen, zato podpirajo zakon in pri tem izpostavljajo rešitve na področjih stanovanjske problematike z nižjo obdavčitvijo najemnin, ohranjanja najboljših strokovnjakov in ustvarjanja kakovostnih delovnih mest, kjer izpostavljajo uvedbo kapice na socialne prispevke in zdravstva oz. skrajševanja čakalnih vrst preko omogočanja dodatnega delo zdravnikom zunaj matičnega zavoda s soglasjem direktorja za obdobje do 12 mesecev.
“Nihče ne trdi, da bo ta zakon odpravil vse težave, toda to v Sloveniji ne sme biti več izgovor, da ne spremenimo ničesar,” je pripomnila. Uspešnost teh ukrepov se bo merila po rezultatih, vseeno pa že zdaj v njem vidijo zakon za uspešno Slovenijo.
Namestnik vodje poslanske skupine Resnice, ki je ena od predlagateljev zakona in koaliciji zagotavlja parlamentarno večino, Nedeljko Todorović pa je poudarek dal predvsem na ukrepih za mikro in normirane samostojne podjetnike. Pomembno se jim zdi, da podjetnika, ki razvija svojo dejavnost, sistem ne odvrača od nadaljnje rasti, ampak ga spodbuja v povečanje prihodkov, pridobivanje novih strank in širitev poslovanja.
Omenil je tudi nekatere administrativne poenostavitve za obrtnike, gostince, nosilce dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Kot skupen cilj vidi zmanjšanje ovir ter ustvarjanje bolj predvidljivega poslovnega okolja. V Resnici so prepričani, da razvoj ni odvisen le od velikih podjetij in investicij, ampak tudi od malega podjetništva in posameznikov, ki s svojim znanjem, delom in ustvarjalnostjo razvijajo nove dejavnosti.
Če bo interventni zakon za razvoj Slovenije izglasovan na referendumu, se lahko državljani primejo za denarnice, je tik pred začetkom referendumske kampanje o zakonu povedal poslanec Levice Vladimir Šega. Da si ljudje zaslužijo vedeti, kje bo država vzela denar za krpanje proračunske luknje, pa je posvarila poslanka Svobode Alenka Bratušek.
Kot je v izjavi medijem v DZ spomnil Šega, so v stranki že večkrat utemeljili, da interventni zakon “večini ne prinaša ničesar”. “Cene energentov, najemnin in hrane se ne bodo znižale, prav tako zaradi zakona v Slovenijo ne bo prihrumela truma inženirjev in naše gospodarstvo popeljala v višave,” je poudaril.
Ob tem je spomnil na oceno fiskalnega sveta, da bi uvedba zakona prinesla dobro milijardo evrov primanjkljaja v proračunu, medtem ko je ministrstvo za finance ta primanjkljaj izračunalo v višini nekje med 900 milijoni in 1,3 milijarde evrov.
Medtem ko je po njegovih besedah fiskalni svet dinamični učinek, ki pomeni, da se del izgub zaradi uveljavitve ukrepov iz zakona povrne nazaj v proračun skozi višjo dohodnino, DDV in podobno, ocenilo na okoli 800 milijard evrov, je ministrstvo za finance v ponedeljek predstavilo oceno v višini okoli 600 milijard evrov. “Pogoji za izračun te dinamike so malone smešni. Napovedujejo 1650 novih strokovnjakov z 10.000 evri plače, ki bodo zaradi tri odstotke večjega neto zneska prihrumeli v Slovenijo. Vemo, da ni tako. Sam sem bil inženir in nihče od mojih kolegov ni imel plače blizu teh 7500 evrov bruto,” je bil jasen Šega.
Opozoril je tudi na neupoštevanje učinkov uvedbe interventnega zakona v proračunih za prihodnje leto in 2028 ter na dejstvo, da bi bili dinamični učinki v primeru uveljavitve zakona vidni šele čez leto oz. pol drugo leto. “In kaj bomo počeli v tem času? Stiskali bomo na tistih proračunskih izdatkih, ki so v dobrobit vseh nas – šola, zdravstvo, kultura in te številke so važne. To ravnanje vlade je žal neresno in skrajno neodgovorno. Igrajo se s prihodnostjo naše države,” je bil kritičen Šega.
Če bi aktualna vlada sprejemala posamezne dele tega zakona v okviru dialoga s socialnim partnerji in širšo javnostjo ter s premislekom, kaj je nujno in kaj ni, bi kakšnega od predvidenih ukrepov podprli tudi v Levici ali kateri drugi opozicijski stranki, je še dejal Šega. “Žal pa ni tako in primimo se za denarnice, če bo ta interventni zakon izglasovan na referendumu,” je še izpostavil.
Da je največji problem pri omenjenem zakonu to, da vladajoči štiri mesece niso povedali, kje bodo vzeli denar za krpanje proračunske luknje, ki bo nastala v primeru njegove uveljavitve, pa je v izjavi medijem ocenila Bratušek.
“Konec koncev si ljudje, ki bodo na referendumu odločali o tem, ali so za ali proti zakonu, zaslužijo vedeti, ali to pomeni uvajanje šolnin, zmanjševanje porodniških nadomestil, ukinjanje dodatka za veliko družino ali nižanje plač, ker kar tako 600, 700 oz. 800 milijonov evrov v proračunu se pač ne da nadomestiti,” je bila jasna.
Prav tako Bratušek ne verjame, da bodo od uveljavitve tega zakona vsi imeli nekaj. “Daleč od tega,” je dodala.
Glede uvedbe nižjega DDV za hrano, ki ga predvideva zakon, je po njenih besedah finančni minister Andrej Šircelj povedal, da je to ukrep, “za katerega sploh ni nujno, da se bo poznal v žepih ljudi, ker trgovcev nič ne zavezuje, da za ta znesek ne dvignejo marž”. Ob tem je dodala, da tudi lastnikov stanovanj kljub predvidenemu nižjemu davku za oddajanje nepremičnin, ki ga predvideva interventni zakon, nič ne zavezuje k znižanju najemnin.
“Edina stvar, ki 100-odstotno drži, pa je, da bo odstotek ljudi, ki že danes zasluži največ, v žepih imel še mnogo več,” je prepričana Bratušek.
V luči tega ocenjuje, da bi morala katerakoli vlada pred uveljavitvijo takšnega zakona vprašati ljudi, ali se strinjajo s tem, da Slovenija ne bo več socialna država. “Če bi ljudje potrdili, da se strinjajo s tem, potem bi ta zakon lahko stopil v veljavo,” je sklenila.