SDS predlaga razveljavitev obstoječe zakonske podlage za podeljevanje dodatkov k pokojninam za umetniške dosežke. Menijo, da bi tako hkrati s padcem novega zakona na referendumu, kar verjamejo, da bodo podprli volivci, naredili “čisti rez” pred sprejemanjem pokojninske reforme. Kompromisni predlog pa vidijo v višji nagradi Prešernovim nagrajencem.
V tednu pred referendumskim odločanjem o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti je največja opozicijska stranka SDS v parlamentarni postopek vložila predlog za razveljavitev obstoječega zakona o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge. Ta od leta 1974 omogoča podeljevanje tovrstnih dodatkov.
Zakonski predlog po navedbah poslanca SDS Andreja Hoivika predvideva le dva člena, in sicer, da se zakon razveljavi in da ta določba v veljavo stopi 15. dan po objavi v uradnem listu. Zakon ne bi deloval retrospektivno, a po novem podeljevanje dodatkov ne bi bilo omogočeno. “Žal, to je dejstvo, vsi tisti, ki so prejeli te dodatke po ustavni pravici, se jim ti dodatki ne morejo odvzeti za nazaj, za vse prihodnje pa seveda ti dodatki ne bodo omogočeni,” je na današnji na novinarski konferenci dejal Hoivik.
V DZ pa bo obravnava zakona tudi priložnost, da začnejo razpravo, “ali država želi živeti in delovati po sistemu prvo- in drugorazrednih, ne glede na vrhunske dosežke umetnikov, znanstvenikov ali pa tudi nenazadnje naših športnikov, ki so ponos Sloveniji doma in po svetu,” je razloge za vložitev zakona po treh tednih referendumske kampanje strnil Hoivik.
Še pred obravnavo njihovega zakonskega predloga v DZ pa pričakuje, da bo nov zakon v nedeljo na referendumu padel, skladno z zakonodajo pa poslanci v naslednjem letu ne bodo smeli sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju z odločitvijo volivcev.
Ker pa sta Levica, iz kvote katere je tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, na resorju katere so pripravljali zakon, ki bo predmet referendumskega odločanja, in največja vladna stranka Svoboda v zadnjih tednih izpostavljali, da je obstoječ zakon pomanjkljiv, v SDS upajo, da bo vladna koalicija “vsaj bojkotirala, če ne celo glasovala za” razveljavitev aktualnega zakona.
Kot kompromisno rešitev pa predlagajo razpravo o povišanju enkratne nagrade za Prešernove nagrajence.
Na SDS-ov predlog so se odzvali tako v Gibanju Svoboda kot tudi na ministrstvu za kulturo. V Svobodi v zadnjih dneh kampanje pred nedeljskim referendumskim odločanjem vztrajajo pri bojkotu in poudarjajo, da je referendum o dodatkih k pokojninam umetnikov zavajanje. Menijo, da volivci ne bodo odločali o ničemer, ob uspehu referenduma bi namreč ostal v veljavi obstoječi zakon. Predlog za razveljavitev tega pa kaže na stisko SDS, menijo.
V imenu največje vladne stranke Gibanje Svoboda sta v zadnjih dneh referendumske kampanje poziv k bojkotu in argumente o nujnosti zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti nanizala podpredsednika stranke Sara Žibrat in Matej Arčon.
“Tisti, ki se misli v nedeljo udeležiti referenduma, ne bo odločal o ničemer. V primeru, da bo referendum uspešen, bo še vedno veljal star zakon. Gre za manipulacijo opozicijske stranke in strategijo, ki jo imajo že dlje časa na področju upokojencev,” je na novinarski konferenci stranke dejal Arčon.
Tako je prepričan, da je SDS tokrat šla predaleč, tudi z vložitvijo predloga za razveljavitev obstoječe zakonske podlage za podeljevanje tovrstnih dodatkov. To po njegovih besedah kaže na stisko SDS, ki da je ugotovila, da se je “polomila na referendumski temi”. “Ker če bi mislili resno, bi ta zakon vložili, še preden je bil nov zakon sprejet,” je dejal. Žibrat pa je ocenila, da gre zgolj za pomiritev lastne baze, ki je ugotovila, da tudi starega zakona ne podpira.
Kljub očitkom o nedemokratičnosti takšne poteze pa v Svobodi vztrajajo pri pozivih k bojkotu referenduma, saj da bo “neudeležba najbolj bolela” politične tekmece. Po besedah Žibrat tako sporočajo, da ne bo dosežen kvorum in bo torej obveljal nov zakon, pa tudi, da ne nameravajo sodelovati v “politični igri SDS, manipulacijah in ideološkem boju, ki so ga začeli biti na plečih slovenskih umetnikov, slovenske kulture in slovenskega naroda”.
“Mogoče se zdi lahko nenavadno, da pozivaš ne iti, je pa treba po drugi strani imeti toliko politične modrosti, da se točno zavedaš, kdaj je primeren čas, da državljane pozivaš, da gredo na volišča,” je izpostavil Arčon. Žibrat pa je zatrdila, da bodo “brez zadržkov pozivali ljudi na volitve za vse relevantne družbene teme”.
V Svobodi so tudi prepričani, da sam referendum že od začetka temelji na zavajanju, saj da ljudje, ki so oddali podpis za razpis referenduma, niso bili seznanjeni s tem, da dodatki že obstajajo. Ocenjujejo, da bo, ne glede na rezultat, referendumska nedelja poraz za SDS.
Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan je predlog SDS za razveljavitev obstoječe zakonske podlage za podeljevanje dodatkov k pokojninam za umetniške dosežke v odzivu ocenil kot “zavajanje in zbujanje pozornosti v času tik pred koncem kampanje”. Če bo na nedeljskem referendumu zakon padel, v veljavi ostane zakon iz leta 1974.
Kot je povedal Rusjan, je bil zakon iz leta 1974 vsaj na področju kulture odpravljen s sprejetjem novega zakona v DZ, a je stranka SDS njegovo uveljavitev zaustavila s pobudo za zakonodajni referendum.
Če bo na nedeljskem referendumu novi zakon padel, bo tako še naprej veljal zakon iz leta 1974, katerega razveljavitev sedaj predlaga SDS in ki poleg možnosti podelitve izjemnih pokojnin za kulturo pokriva tudi področje znanosti, je pojasnil. Izpostavil je, da se SDS v svoji pobudi ne dotika veljavnega zakona, ki omogoča podelitev dodatka k pokojninam na področju športa. “S tem SDS kaže svojo lestvico vrednot, kako različno obravnava posameznike in področja, ki so enako pomembna za našo družbo in našo državo,” je menil državni sekretar.
“Očitno imata kultura in znanost pri njih nižjo vrednost,” je povedal Rusjan in dodal, da so “take obravnave kulture in umetnosti že vajeni”, ko so v SDS pred začetkom in med kampanjo jasno povedali, “da za njih nekatera umetniška dela so in druga niso umetniška dela”, kar kaže na to, da sta “kultura in umetnost za njih predvsem instrument za dosego političnih ciljev”.
Kar je po Rusjanovih besedah “najbolj banalno” in kar kaže, da je “ta manever samo zavajanje in dejansko zbujanje pozornosti v času tik pred koncem kampanje”, pa je, da v skladu s 25. členom zakona o referendumu in o ljudski iniciativi leto dni po razglasitvi rezultatov zakonodajnega referenduma DZ ne sme sprejeti zakona, ki “je vsebinsko enak in je v nasprotju z voljo volivcev”.
Če bo SDS v nedeljo uspelo doseči kvorum in bo novi zakon padel, je jasna volja volivcev, da želijo, da ostane v veljavi zakon iz leta 1974, kar pomeni, da DZ v tem mandatu ne sme obravnavati predloga SDS, je še povedal državni sekretar.
Predlagateljica referenduma in največja opozicijska stranka SDS je predlog za razveljavitev obstoječega zakona o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge, ki je v veljavi od leta 1974, v parlamentarni postopek vložila v tednu pred referendumskim odločanjem o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti.
Na vprašanje, kako komentirajo letak SDS v povezavi z nedeljskim referendumom, ki so ga volivci v nabiralnike prejeli te dni in na katerem so fotografije in izjave več javnih osebnosti, ki so uporabljene za namene njihove kampanje, je Rusjan delal, da “tu ni kaj komentirati”. “Opravka imamo s kampanjo, ki je mejna, kjer se vedno hodi po robu,” je povedal in dodal, da bi bilo za komentar treba “povprašati tiste, katerih izjave so bile zlorabljene”.
Na vprašanje, kakšna so pričakovanja ministrstva glede referenduma je državni sekretar povedal, da je kvorum “zelo težko doseči, to vemo iz preteklosti”.