DZ je danes s 47 glasovi za in 35 proti potrdil interventni zakon za razvoj Slovenije, ki so ga pripravili v t. i. tretjem političnem bloku. Predlagana dopolnila odhajajoče koalicije so poslanci na glasovanju zavrnili, predlagatelji zakona pa so svoja dopolnila umaknili. V Svobodi, SD in Levici Vesni so napovedali zakonodajni referendum.
V zakon so predlagatelji – poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica – vključili več ukrepov za grozečo energetsko krizo, med njimi nižji davek na dodano vrednost za osnovna živila in del energentov.
Ob tem zakon vsebuje sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in tako imenovanih normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter zdravstva in pokojnin. Tako imenovani omnibus posega v deset zakonov.
DZ je danes sprejel uskladitveno dopolnilo, s katerim po navedbah Janeza Ciglerja Kralja iz NSi odpravljajo neskladje med začetkom uporabe spremenjenih določb zakona. “Upokojenci, popoldanski s. p. in ostali zavezanci bodo prenehali plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo s prvim dnem naslednjega meseca po uveljavitvi zakona,” je pojasnil.
Sistemski posegi pod nazivom interventni so razburili stranke odhajajoče koalicije, del stroke in del civilne družbe na čelu s sindikati. Poslanci omenjenih strank so tudi v današnji razpravi opozorili, da je zakon pisan na kožo predvsem premožnim. Istočasno bo po njihovih opozorilih brez omembe ukrepov za njeno zapolnitev navrtal vsaj eno milijardo evrov luknje v javne finance in zamajal pomembne družbene sisteme, kot sta pokojninski in zdravstveni.
“Če javno blagajno osiromašiš za približno eno milijardo evrov, je seveda treba povedati, kje boš ta izpad nadomestil – ali so to višji davki ali nižji odhodki, drugače se matematika ne izide. Tako da ljudje naj se na žalost pripravijo,” je dejala poslanka Svobode Alenka Bratušek.
Nekatere od po njihovih besedah najbolj škodljivih ukrepov so poskušali iz zakona črtati s predlaganimi dopolnili, vendar niso bili uspešni.
Predlagatelji so medtem predvsem ob podpori gospodarstva in nekaterih drugih deležnikov vse od začetka obravnave poudarjali, da gre za razbremenitev ljudi in podjetij po štirih letih obremenjevanja in zmanjševanja gospodarske konkurenčnosti v času levosredinske koalicije ter za polaganje temeljev za hitrejši razvoj države v prihodnje. Po njihovem prepričanju bodo ukrepi sprožili številne pozitivne učinke.
Kot je danes dejal poslanec NSi Aleksander Reberšek, so očitki o ukrepih samo za bogate ob vsem trudu, ki so ga predlagatelji zakona vložili v njegovo pripravo, zelo boleči. “Mi delamo za vse, razbremenjujemo vse naše državljane. To je tista prava politika z občutkom, ki daje moč ljudem,” je poudaril.
O dopolnilih predlagateljev zakona poslanci niso glasovali, saj so jih predlagatelji umaknili. To je naletelo tudi na kritike, saj da naj bi to storili le zato, da bi bil zakon sprejet še danes. Odhajajoča koalicija se ob tem pripravlja na zakonodajni referendum o tem zakonu.
Glede morebitnega zakonodajnega referenduma, ki ga poleg strank odhajajoče koalicije napovedujejo tudi v sindikatih, pa je Janez Janša danes ocenil, da glede na zakonsko ali ustavno ureditev tak referendum ni mogoč.
Zakon namreč združuje določbe o davkih, o katerih referendum ni dopusten, in druge določbe, o katerih je referendum mogoč, na kar je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba DZ. Ker slovenska zakonodaja pozna le referendum o zakonu kot celoti, ne pa o posameznih delih, bi se lahko znašli v ustavnopravnem nedopustnem položaju, je zapisala omenjena služba.
Po Janševih besedah je sicer zakonodajni referendum ustavna in demokratična možnost, vendar se mu zdi, da smo edina država, v kateri se sindikati borijo proti temu, da bi bilo življenje za vse boljše. “Ne razumem tistih, ki napovedujejo blokado tega zakona,” je ponovil.
Poslanec NSi, SLS in Fokus ter prvak NSi Jernej Vrtovec se je strinjal, da je “nedopustnost referenduma utemeljena, ker gre pri zakonu tudi za določeno davčno materijo”. “Ne bom rekel, da je nagajanje, gre za izraz poraza, ki so ga doživeli na parlamentarnih volitvah in ki ga ne morejo prenesti,” je dejal v izjavi po sprejemu interventnega zakona za razvoj Slovenije. Rožljanje z referendumom je po njegovem pričakovano, česar pa se ne bodo ustrašili. “Verjamem, da so ljudje dovolj zreli, da vedo, kaj jim prinaša tovrstna zakonodaja,” je dodal.
Vodja poslanske skupine Demokrati Tadej Ostrc je v izjavi po sprejemu zakona glede napovedi referenduma povedal, da živimo v demokratični družbi. “Obstajajo neka pravila, o tem, ali je tak referendum dopusten ali ni, bodo odločali pravniki. Zbiranje podpisov je vedno dopustno, zanimivo pa je, da se zbirajo podpisi proti zakonu, ki nikomur ne jemlje in daje vsem,” je ocenil.