Borut Pahor se ni prijavil na razpis za položaj posebnega odposlanca EU za dialog Beograd-Priština, čeprav je bil lani pripravljen prevzeti to vlogo, vendar je po podaljšanju mandata do 31. januarja letos na položaju ostal slovaški diplomat Miroslav Lajčak.
Med razlogi za svojo odločitev je Pahor med drugim navedel odstopanja med svojimi pogledi na širitev EU in uradno politiko unije. Sam se namreč zavzema za sprejemanje novih članic EU v paketu.
Menil je še, da imenovanje Marte Kos za komisarko za širitev ni pripomoglo k njegovi kandidaturi, in ocenil, da EU na tem položaju išče diplomata, ne politika. Omenil je tudi kratkotrajnost enoletnega mandata.
Slovenski politiki se je zahvalil za podporo in pomoč ter poudaril, da bo še naprej podpiral proces širitve EU kot vodja zavoda Prijatelji Zahodnega Balkana.
POJASNILO glede razpisa Visoke predstavnice EU za zunanjo in varnostno politiko za odposlanca za Dialog Beograd Priština in druga regionalna vprašanja: pic.twitter.com/3KNGdpCrtD
— Borut Pahor (@BorutPahor) January 3, 2025
10.tič…Danülo , Milan in Zoki vaši kandidaturi niso bili naklonjeni,oziroma se jim je gnusila.V tem smislu so aktivirali svoje povezave
— sivi pinot barrique (@MajorSivi) January 3, 2025
Škoda. Racionalno, logično pojasnilo. Sicer pa s tem več izgubi Z Balkan kot @BorutPahor. https://t.co/rrgDHGpeHY
— Janez Janša (@JJansaSDS) January 3, 2025
POJASNILO, 3. januar 2025
Spoštovani, v nadaljevanju Vam posredujem pojasnilo bivšega predsednika republike glede razpisa Visoke predstavnice EU za zunanjo in varnostno politiko za odposlanca za Dialog Beograd Priština in druga regionalna vprašanja:
“Danes, 3. januarja 2025, se bo ob 17. uri iztekel čas za prijavo na razpis Visoke predstavnice EU za zunanjo in varnostno politiko za 4 posebne odposlance EU, med njimi tudi za
odposlanca za Dialog Beograd Priština in druga regionalna vprašanja.
Pri nameri, da se potegujem za ta položaj, sta me aprila lani podprla predsednik vlade in predsednica republike, za kar se jima ponovno zahvaljujem. Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve zadeve se zahavljujem za dobrodošlo pomoč. Zato čutim dolžnost, da javnost obvestim, zakaj se na razpis letos nisem prijavil. Toda najprej o tem, zakaj sem bil lani spomladi pripravljen prevzeti to vlogo, če bi mi bila zaupana.
V začetku aprila 2024 me je dosedanji posebni odposlanec Miroslav Lajčak na razgovoru v Bruslju seznanil z namero, da se predčasno umakne s položaja in me povabil, naj razmislim,
ali se ne bi sam potegoval za to mesto. Po premisleku sem obvestil predsednika vlade o moji nameri in, kot rečeno, dobil njegovo polno podporo. Čeprav sem bil pripravljen takoj prevzeti nalogo, če bi bil imenovan, pa se to tedaj ni zgodilo. Prejšnji Visoki predstavnik Borell odstopa Lajčaka ni sprejel in mu je mandat podaljšal do konca januarja letos.
Za kandidaturo sem se odločil, ker imam potrebno znanje, dolgoletne izkušnje in pomembne dosežke v regiji. Kaj se je v tričetrt leta zgodilo, da sem si naposled premislil?
Prvič.
Za razliko od ostalih treh razpisov za posebne odposlance (za Centralno Azijo, za mirovni
proces na Bližnjem Vzhodu in za Zaliv), ki predvidevajo, da bodo imeli mandat dve leti, ima
samo odposlanec za dialog mandat samo za eno leto. To dejstvo in sporočilo, ki ga daje ta
odločitev, se mi zdita zgrešeni.
Drugič.
Skozi nešteto neformalnih pogovorov mi je sčasoma postalo jasno, da za posebnega
odposlanca iščejo diplomata in ne politika. To je seveda legitimna odločitev, vendar nadaljuje
politiko tehničnega dialoga, ki se ni najbolj izkazal. Po moje pa je zaradi zelo spremenjenih
razmer nastopil čas za politika na tem mestu in za politično posredovanje, seveda pod
instrukcijami Visoke predstavnice. Strah, da bi bil lahko zaradi mojih preteklih visokih
političnih funkcij samovoljen, je neutemeljen.
Tretjič.
Ne vem, ali se bodo uresničile neformalne napovedi, da bodo odposlancu za dialog
zmanjšana proračunska sredstva in njegov kabinet. Vem, da se za to zavzema Evropski
parlament, a to bi bilo po zgolj enoletnem mandatu naslednje slabo sporočilo o njegovi
stvarni posredniški vlogi.
Četrtič.
V neformalnih pogovorih je bilo kot na dlani, da moji osebni pogledi na širitev odstopajo od
uradne politike EU. To sicer za profesionalca na položaju posebnega odposlanca ne bi smela
biti ovira, saj je vezan na instrukcije. Vendar sem lahko ugotovil, da ni razumevanja za moje
stališče, da bi, seveda tudi na osnovi izpolnjenih pogojev sleherne od 6 držav, sprejeli države
v paketu. Razumem, da je zavzemanje za čimprejšnji sprejem Črne Gore in morda Albanije iz
številnih razlogov mikavno. Toda z vidika geopolitične stabilnosti regije in dialoga med
Prištino in Beogradom utegne biti tak pristop morda prej ovira kot spodbuda.
Petič.
Zdi se mi pomenljivo in pomembno, da se je sogovornikom v Srbiji in na Kosovu zdelo veliko bolj pomembno in za njih usodno,
kako se bodo razpletle ameriške, ne pa evropske volitve, kar veliko pove o avtoriteti širitvenega procesa v regiji.
Šestič.
Naposled je v času od aprila lani do januarja letos postalo jasno, da izvolitev Marte Kos za
komisarko EU za širitev ni v prid moji kandidaturi. To jemljem s polnim razumevanjem.
Sedmič.
Ker se je morebitna odločitev o odposlancu s spomladi lanskega leta zavlekla v zimo tega
leta, sem kot direktor zavoda in samostojni podjetnik v tem času sklenil nekaj letnih in
večletnih pogodb (med njimi z London Speakers Bureau), ki jih zaradi majhne verjetnosti
imenovanja na položaj za eno leto nisem mogel zavrniti. Položaj posebnega odposlanca je
nezdružljiv s komercialnimi dejavnostmi.
Spomladi 2024 bi se v celoti in brez problemov posvetil delu odposlanca, če bi bil imenovan, navedene okoliščine, ki so nastopile po tem, pa so žal odnos do tega spremenile.
Izbranemu posredniku in Visoki predstavnici, Komisarki za širitev, Evropski komisiji in njeni predsednici želim pri širitvenem procesu uspeh. Za to se bom še naprej trudil kot ustanovitelj
in direktor zavoda Prijatelji Zahodnega Balkana. Če bo kdo od njih ocenil, da sem v tej vlogi v pomoč, se bom potrudil po svojih najboljših močeh.”
Prijazen pozdrav, Špela Vovk