V Evropski službi za zunanje delovanje (EEAS), ki jo vodi visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas, danes niso želeli komentirati postopka imenovanja Tanje Fajon za posebno predstavnico EU za Sahel. Odločanje o tem, predvideno za sredino zasedanje stalnih predstavnikov članic, je bilo sicer po neuradnih informacijah odloženo.
“Ne komentiramo postopkov, ki so v teku. Gre za interni postopek, ki je tajen,” je danes glede zapletov pri imenovanju Fajon povedala tiskovna predstavnica EEAS Anitta Hipper.
Na vprašanje, ali je nekdanja slovenska zunanja ministrica kandidaturo vložila sama ali jo je predlagala slovenska vlada, je odgovorila, da nima drugih podrobnosti.
Je pa Hipper glede postopka imenovanja posebnih predstavnikov EU pojasnila, da visoki zunanjepolitični predstavnik prek Politično-varnostnega odbora (PSC) v okviru Sveta EU države članice povabi k predlaganju kandidatov. Nato ob pomoči EEAS izvede izbirni postopek in o svoji odločitvi obvesti odbor. Uradno odločitev o imenovanju posebnega predstavnika na koncu sprejme Svet.
Kallas je sicer o imenovanju Fajon v nedeljo v Bruslju govorila tudi z novim zunanjim ministrom Tonetom Kajzerjem, ki jo je prosil za pojasnila o preglednosti izbirnega postopka.
Postopek imenovanja Fajon se je zapletel, potem ko naj bi ga zaustavila Slovenija. Odbor stalnih predstavnikov držav članic (Coreper) bi moral namreč o imenovanju odločati že pretekli teden, a so to točko umaknili z dnevnega reda. Nato so odločanje uvrstili na zasedanje, ki bo to sredo, vendar so ga po neuradnih informacijah znova odložili.
Ob tem se v Bruslju neuradno omenja tudi možnost, da bi lahko Svet EU o imenovanju nekdanje slovenske zunanje ministrice za posebno predstavnico unije za Sahel glasoval tudi brez predhodne odobritve Coreperja. To bi lahko storil po pisnem postopku ali pa na enem od zasedanj Sveta, v okviru katerega se sestajajo ministri držav članic.
Za potrditev na položaj sicer kandidati oziroma kandidatke za posebne predstavnike EU, katerih izbor je v domeni visokega zunanjepolitičnega predstavnika unije, potrebujejo podporo t. i. kvalificirane večine držav članic. To pomeni 15 članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov vsega prebivalstva EU.