V redakcijo Strogo-zaupno.si smo prejeli, – če si sposodimo paradigmo Bojana Požarja “mi pišejo” – zanimiv zapis avtorja (ime in priimek je znano uredništvu), ki je izkušen poznavalec slovenskega “političnega močvirja”.
Vse pogostejša so v političnem zakulisju ugibanja kdo bi lahko bil slovenski Sarkozy. To vprašanje pravzaprav ni tako retorično. Javno mnenje pravi, da je šlo je daleč, predaleč. Slovenija ne sme vedno bolj postajati Novo mesto. Zakaj je hrvaški USKOK /Urad za suzbijanje korupcije i organiziranog kriminaliteta/ tako zelo uspešen, da je spravil številne ministre in visoke uradnike ter podjetnike v kazenski pregon zaradi korupcije?
Predvsem je v svojem delovanju in pooblastilih neodvisen od politike. Vladajoče in opozicijske. Zelo
zanimivo je, da mu tudi hrvaško sodstvo pokončno sledi. Pri nas je bila podobna ideja zapakirana v ustanovitev SDT /Specializirano državno tožilstvo/ za pregon najzahtevnejših kaznivih dejanj. SDT se je razvilo iz nekdanje Skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. Žal se ne more niti primerjati z uspešnostjo ulova velikih rib hrvaškega USKOKa. Preveč je namreč prstnih odtisov politikov tako na tožilstvu kot tudi na sodstvu. Nekateri politiki si predstavljajo in sanjajo, da bi bili tožilci in sodniki zgolj odvisno -neodvisni državni uradniki. Zato ne preseneča, da so vsi skupaj na dnu lestvice družbenega ugleda in zaupanja.
V Novem mestu se je ustvaril zaskrbljujoč občutek, da smo država prestrašenih policistov, tožilcev in sodnikov. Ni v redu. Toda civilne družbe se ne da prestrašiti. Tudi vrh RTV Slovenija ne sme prestrašiti novinarjev in voditeljice oddaje Tarča, čeprav so državni uradniki. Pardon, javni uslužbenci, ki bi morali biti hvaležni, da so jih vladajoči nagradili s plačno reformo in te dni še z božičnico. Tudi razpoloženja ljudi se ne da prestrašiti z meritvami javnega mnenja, katere vedno bolj ustvarjajo občutek odvisnosti od naročnika. Tudi interpretacije dobljenih rezultatov.
Ali kdo v državi nadzira tovrstno vzorčenje tudi po številu in strukturi? Ali res obstajajo pogodbeni anketiranci z vnaprej znanim mnenjem? Kakorkoli že, po zadnjem referendumu, kjer so meritve zgrešile tudi za 20 odstotnih točk, so ljudem utrdile prepričanje, da tem anketam ni vredno verjeti. Zato te ankete ne morejo več pomembno vplivati na oblikovanje javnega mnenja. Ljudje so v večini že kar odločeni. Vendar tega ne zaupajo več nikomer razen najbližjim. Podobno kot pred letom dni na ameriških predsedniških volitvah. Razen redkih izjem so vse ankete javnega mnenja zagotavljale, da bo nova ameriška predsednica postala Kamala Harris. A ameriški volivci so bili že drugače odločeni. In Donald Trump je zanesljivo dobil volitve v kar 31ameriških zveznih državah, Kamala Harris pa komaj v 10 večjih in še v nekaj manjših. To je bil zgodovinski polom javnomnenjskih anket.
Verjetnost, da bo v Sloveniji kaj drugače ni ravno velika. Tudi politični bombončki prav veliko ne pomagajo. Da bi ljudem politiki delili v naslednjih mesecih do volitev kar cele bomboniere pa ne pride v poštev. Preveč se bojijo Bruslja. Lastniki podjetij in lastniki vplivnih in manj vplivnih medijev pa te dni na veliko preigravajo, saj se zavedajo, da bo po marčevskih državnozborskih volitvah nastopil nov dan od katerega bo odvisen njihov jutri. Oblikovala naj bi se predvolilna štiriperesna politična
deteljica MRAZ, ki naj bi že delala na polno. Najprej naj bi letos poleti ena polovica štiriperesne deteljice v stranski sobi neke gostilne na obrobju prestolnice snovala ustanovitev nove politične stranke. Potem naj bi se nekaj tednov nazaj daleč od oči javnosti zgodil dobro uro dolg pogovor druge polovice štiriperesne deteljice.
Največja politična stranka naj bi dobila podporo za nov mandat na naslednjih volitvah. Štiriperesna politična deteljica naj bi se v tem projektu poenotila. Vsak list te deteljice naj bi »all in« prispeval k
uspehu tega projekta. Zanimive govorice se širijo kje naj bi bil skrbno varovan sedež tega političnega projekta. Nepreverjene govorice tudi že pošiljajo dimne politične signale, da naj bi bil zelo blizu podpis sporazuma o skupni kandidaturi na prihodnjih volitvah dveh političnih strank SD in Prerod. Tista stranka, ki naj bi dobila več glasov naj bi tudi dala mandatarja za sestavo vlade. Ali lahko potem sklepamo kdo bi lahko bil novi ljubljanski župan? Težko. A začelo se je.
*avtor znan uredništvu je izkušen poznavalec slovenskega političnega močvirja