Poslanci so na seji DZ obravnavali predlog vmesnega poročila preiskovalne komisije DZ, ki preiskuje sume vpletanja politike v delo policije. Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je tik pred zdajci predlagala preložitev točke, ker naj bi poročilo vsebovalo tajne podatke. A je proti predlogu glasovalo 32, podprlo pa ga je 22 poslancev.
Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je tik pred začetkom obravnave vmesnega poročila preiskovalne komisije DZ, ki preiskuje sume vpletanja politike v delo policije, presenetila s predlogom, da se razprava in odločanje o vmesnem poročilu umakne z današnje seje in prestavi na eno od naslednjih sej. Kot je pojasnila, je bila seznanjena, da naj bi se v vmesnem poročilu nahajali tajni podatki.
“Vsako tako obvestilo, ali je resnično ali ni resnično, je treba jemati resno. Po zakonu o tajnih podatkih je predstojnik organa, če je obveščen o tem, dolžan storiti vse potrebno, da se okoliščine razjasnijo,” je v izjavi ob robu seje svojo odločitev pojasnila Klakočar Zupančič. Ali dejansko gre za tajne podatke, pa lahko po njenih besedah preveri le pristojni organ, torej inšpekcija, a mora dobiti uradno pobudo, da začne postopek.
Sama kot predsednica pa ni tista, ki bi ugotavljala resničnost teh navedb ali preverjala obstoj podlag zanje, je dodala. O tem, za natančno kateri tajni podatek v vmesnem poročilu naj bi šlo, pa je Klakočar Zupančič dejala še, da o tem ne bo govorila, ker nima dovolj podatkov o tem.
Predsednik preiskovalne komisije Aleš Rezar (Svoboda) je predlogu nasprotoval. Po njegovih besedah je v vmesnem poročil nekaj podatkov v poročilu res zelo podrobnih, “ampak vsak tajni podatek, ki pricurlja v javnost, izgubi vrednost tajno. Zato osebno jamčim, da v poročilu ni tajnih podatkov,” je dejal Rezar in predlagal, da DZ danes vseeno opravi obravnavo vmesnega poročila.
Predlog predsednice DZ so podprli tudi v opozicijskih SDS in NSi in samostojna poslanka Mojca Šetinc Pašek. “Poročilo je zelo kompleksno in vsebuje marsikaj,” je poudarila članica preiskovalne komisije in poslanka NSi Vida Čadonič Špelič. V izjavi ob robu seje je pojasnila še, da je predsednico DZ seznanila ona, da bi ohranila ugled komisije in DZ ter da sama ne bi sodelovala pri morebitni izdaji tajnih podatkov. “Tisti, ki so glasovali, da bomo poročilo obravnavali naprej, so seveda sprejeli tudi riziko, da bodo sodelovali pri izdaji tajnih podatkov. Gospod Rezar pa je, kot ste slišali, sam osebno nase prevzel vso krivdo, zato mislim, da je zelo prav, da obstajajo magnetogrami, lahko da bo marsikomu še magnetogram današnje seje prišel zelo prav,” je pripomnila.
V poslanski skupini SDS pa izpostavljajo tudi, da preiskovalna komisija ni zaslišala predsednika vlade.
Predlog, da se obravnava in odločanje o vmesnem poročilu prestavi na eno od naslednjih sej, je zavrnilo 28 poslancev Svobode in štirje poslanci Levice. Dva poslanca Svobode in trije poslanci SD so bili vzdržani. Predlog pa je podprlo 13 poslancev SDS, šest poslancev NSi in trije samostojni poslanci. Klakočar Zupančič pri glasovanju ni sodelovala.
Umik te točke z dnevnega reda današnje seje so prejšnji petek sicer predlagali tudi v NSi, kjer menijo, da je vmesno poročilo pripravljeno nepopolno, njegovi zaključki pa neverodostojni, kar utemeljujejo s tem, da komisija še ni zaslišala predsednika vlade Roberta Goloba. A so poslanci predlog o umiku v ponedeljek ob glasovanju o dnevnem redu zavrnili.
Nadaljevanje točke za zdaj poteka brez navzočnosti skoraj vseh poslancev koalicijskih SD in Levice. Poslanci teh strank tudi niso predstavili svojih stališč in v razpravi ne sodelujejo.
Preiskovalna komisija DZ, ki jo vodi Aleš Rezar (Svoboda), v vmesnem poročilu med drugim ugotavlja, da je bil premier Robert Golob z operativno akcijo ruskih vohunov seznanjen 8. novembra 2022, zatem pa 6. decembra o njuni aretaciji, ko je to informacijo dobil celotni politični vrh. V vmesnem času ni bilo komunikacijske sledi med premierjem in direktorjem Slovenske obveščevalno-varnostne agencije Joškom Kadivnikom, ki naj bi jo na zaslišanjih izpričala nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji v. d. generalnega direktorja Boštjan Lindav, navaja poročilo.
Premier tako ni mogel vplivati na izbiro datuma aretacije, prav tako pa ne vzdrži motiv, da je bil datum aretacije prestavljen, da ne bi zasenčil poreferendumskega dne, izhaja iz vmesnega poročila.
Odvetnik Tatjane Bobnar Luka Švab trdi, da navedbe iz vmesnega poročila komisije DZ, ki preiskuje sume vmešavanja politike v policijo, ne vzdržijo resne presoje. Njegov namen je “politični linč ad personam, kot mu še nismo bili priča”, je zapisal ob današnji obravnavi poročila v DZ. Da smo priča politični likvidaciji, meni tudi Boštjan Lindav.
Preiskovalna komisija DZ pod vodstvom Aleša Rezarja (Svoboda) v vmesnem poročilu zaključuje, da izjave nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar in nekdanjega v. d. generalnega direktorja Boštjana Lindava, da naj bi predsednik vlade Robert Golob vplival na Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Sova) in datum aretacije ruskih vohunov, ne držijo. Navaja še, da sta pričanji Bobnar in Lindava, ki sta prišli v javnost, povečali izpostavljenost Slovenije hibridnim grožnjam. Med predlaganimi sklepi, o katerih bodo glasovali v četrtek, pa so med drugim, naj DZ organu, pristojnemu za izdajo dovoljenj za dostop do tajnih podatkov, naloži sprožitev postopka varnostnega preverjanja in zavrnitve izdaje dovoljenja za dostop do tajnih podatkov Bobnarjevi.
V odvetniški pisarni Švab in Štepec vse očitke, uperjene proti Bobnar, zavračajo. Poudarjajo, da je z vso dolžno skrbnostjo o tej temi pričala na zaprti seji komisije, na to opozorila poslance in o tem sama javno nikoli ni govorila. “Kako je ta vsebina prišla v javnost, ni vprašanje zanjo,” meni Luka Švab.
Očitki, da je ogrozila nacionalne interese, so “do konca zavržni in neutemeljeni”, pravi. “O tej temi je vsebinsko povedala mnogo manj, kot je sedaj zapisano v vmesnem poročilu, ki je javno dostopno. Zato je absurd še toliko večji,” je navedel Švab.
Njihova zloraba gre celo tako daleč, da v predlaganih sklepih “že kar naročajo neodvisnemu državnemu organu, da moji stranki v postopku, ki bi šele sledil, vzamejo dostop do tajnih podatkov (…) Bobnar in Lindav sta manipulacij in obtoževanj brez osnove deležna že ves čas,” je dodal. Komisiji očita tudi, da že ves čas svojega dela krši pravice Tatjane Bobnar.
Po njegovem mnenju ni naključje, da se to dogaja pod vodstvom poslanca Gibanja Svoboda, ki brani lik svojega predsednika stranke. “In dejansko gre vse v smeri kaznovanja in diskreditacije Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava samo zato, ker sta si, na podlagi zakona, upala opozoriti na nepravilnosti in sume nezakonitega ravnanja.” Policija pa je po zaključku predkazenskega postopka, zaradi utemeljenega suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, podala zoper predsednika vlade kazensko ovadbo, je spomnil.
“Več kot očitno je, da pri tem niti slučajno ne gre za objektivno ugotavljanje dejanskega stanja in odkrivanje resnice, dejansko stanje je bilo, očitno naklepno, nepopolno in zavajajoče ugotovljeno ter je daleč od resnice,” je bil oster Švab.
Lindav pa je v odzivu zapisal, da je z začudenjem opazoval, “s kakšno lahkoto poslanci Gibanja Svoboda operirajo s tajnimi podatki in to v neposrednem televizijskem prenosu”. “Pri tem sta brez dvoma prednjačila predsednik komisije Aleš Rezar, ki je večkrat pojasnjeval taktiko in metodiko dela obveščevalnih služb in konstantno navajal podatke iz tajnega dela seje, ter poslanec Teodor Uranič, ki je med drugim praktično citiral mojo navedbo iz zaprtega dela seje. Verjamem, da bodo pristojni državni organi postopali v skladu s svojimi pristojnostmi,” je navedel Lindav.
Glede očitkov, ki so leteli nanj, je dejal, da zbiranje dokazov ni naloga priče, temveč naloga in odgovornost predsednika komisije. “In te svoje naloge predsednik ni opravil, ker je več kot očitno niti ni želel,” meni.
Tudi po njegovih besedah je javnost priča “politični likvidaciji dveh posameznikov, ki sta upala govoriti o sumih zlorabe oblasti, kakršni še nismo bili priča v času samostojne države”.