Vlada bo na današnji seji predvidoma obravnavala predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi ob sprejetju razmejila javno in zasebno zdravstvo. Glede na zadnji osnutek bi bilo zdravstvenim delavcem iz javnih zdravstvenih ustanov prepovedano delo pri tako imenovanih čistih zasebnikih. Bi bila pa v določenih primerih omogočena obratna pot.
Po zadnjem osnutku novele bi se lahko zaposleni pri tako imenovanih čistih zasebnikih pod določenimi pogoji za krajši delovni čas redno zaposlili v javnem zdravstvenem zavodu. Takšna zaposlitev bi bila mogoča v zavodih, ki opravljajo terciarno zdravstveno dejavnost in imajo naziv klinika ali klinični inštitut, je medijem v sredo pojasnila generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje Jasna Humar.
Ta možnost bo predvidoma omogočena le vrhunskim strokovnjakom z vsaj 20-letnimi izkušnjami, ki jih v javnem sektorju ni na razpolago in ki uvajajo nove metode zdravljenja in diagnostike. Seznam storitev, ki jih bodo taki zaposleni lahko opravljali, bo predpisal minister za zdravje.
Možno bo tudi delo zasebnikov v javnih zdravstvenih zavodih prek podjemnih pogodb, če bodo javne ustanove takšne storitve potrebovale. Takšna dodatna pomoč javnim ustanovam ne bo smela prinašati izgube. Ne bodo pa več smeli javni zavodi sodelovati s samostojnimi podjetniki in podjetji.
Humar zaradi novele ne pričakuje množičnih odhodov zdravnikov iz javne zdravstvene mreže. “Strokovne in razvojne možnosti so za zdravnika v javni zdravstveni mreži bistveno boljše,” je poudarila. Zagotovo pa se bo nekaj posameznikov odločilo za zaposlitev pri čistih zasebnikih, je dejala.
Zakonske novele sicer zaenkrat še ni na dnevnem redu današnje seje, a naj bi po napovedih ministrski zbor potrdil širitev dnevnega reda.
Ob tem bo vlada na seji obravnavala tudi predlog spremembe veljavnega načrta razvojnih programov 2025-2028, in sicer spremembo pri projektu prenove glavne stavbe ljubljanskega kliničnega centra.
Poslanec Levice Miha Kordiš in nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek sta pred včerajšnjo sejo odbora DZ za zdravstvo in današnjo sejo vlade iz postopka obravnave umaknila predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi ga morali obravnavati na seji, so objavili na spletni strani DZ. Predlog novele so pripravili v iniciativi Glas ljudstva.
Predsednica odbora Tamara Kozlovič (Svoboda) je zaradi umika predloga novele odpovedala za včeraj sklicano sejo odbora.
V iniciativi Glas ljudstva so med razlogi za umik predloga novele zakona zapisali, da je bil ključni namen njegove vložitve v DZ spodbuditi vlado k pospešitvi priprave zakona za ločitev javnega in zasebnega zdravstva in odpravo dvojnih praks zdravnikov v javnem in zasebnem sektorju.
“Ta cilj smo dosegli, saj vlada za četrtek napoveduje vložitev novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki obravnava to tematiko. Prepričani smo, da bi brez našega zakona še vedno imeli na mizi zgolj obljube, napovedi in časovnice,” so zapisali v sporočilu za javnost.
Dodali so, da vladni zakon posega tudi na druga kritična področja javnega zdravstva, ki jih s svojim predlogom niso odpirali. Menijo, da ima vladni predlog možnost, da celostno zaustavi procese načrtnega rušenja in izčrpavanja javnega zdravstva, ki potekajo na več nivojih.
“Navsezadnje zakon umikamo, ker so nas za to v preteklih dneh vztrajno prosile vse tri koalicijske stranke in nam ob tem odločno zagotovile, da bodo v državnem zboru, če bo treba, z dopolnili poskrbele, da bo vladni zakon dosledno in odločno razmejil javno in zasebno zdravstvo skladno z njihovimi predvolilnimi zavezami in koalicijsko pogodbo,” so pojasnili v iniciativi.
Zapisali so, da so jim stranke Levica, SD in Gibanje Svoboda zagotovile, da “bomo kot najbolj odločni zaščitniki interesov zavarovancev in pacientov vključeni v proces dokončnega oblikovanja zakona v državnem zboru”.
Ob tem poudarjajo, da z zadnjo različico vladnega predloga “nikakor nismo in ne moremo biti zadovoljni”. V iniciativi so zato pripravili konkretna določila o vsebini zakona in pričakujejo, da jih bodo v poslanskih skupinah tudi javno podprli.
Spoštovani,
javnost obveščamo, da smo danes iz zakonodajnega postopka umaknili svoj predlog Zakona o spremembi zakona o zdravstveni dejavnosti, ki sta ga v imenu civilne iniciative Glas ljudstva v Državni zbor vložila poslanca Miha Kordiš in Mojca Šetinc Pašek. Zakon umikamo ob hkratnem dogovoru za javno izjavo in sodelovanje pri dokončnem oblikovanju vladnega predloga s koalicijskimi poslanskimi skupinami. Posnetek celotne novinarske konference si lahko ogledate na tej povezavi.
Razlogi za naš umik zakona so sledeči:
- Ključni namen vložitve zakona s strani civilne iniciative Glas ljudstva je bil spodbuditi vlado k pospešitvi priprave zakona, s katerim je že od pomladi 2024 napovedovala dosledno ločitev javnega in zasebnega zdravstvenega sektorja in še posebej odpravo dvojnih praks zdravnikov v javnem in zasebnem sektorju. Ta cilj smo dosegli, saj vlada za četrtek napoveduje vložitev novele ZZDej, ki obravnava to tematiko. Prepričani smo, da bi brez našega zakona še vedno imeli na mizi zgolj obljube, napovedi in časovnice.
- Vladni zakon posega tudi na druga kritična področja javnega zdravstva, ki jih sami s svojim predlogom nismo odpirali, in ima možnost, da celostno zaustavi procese načrtnega rušenja in izčrpavanja javnega zdravstva, ki potekajo na več nivojih.
- Navsezadnje zakon umikamo, ker so nas za to v preteklih dneh vztrajno prosile vse tri koalicijske stranke in nam ob tem odločno zagotovile, da bodo v Državnem zboru, če bo potrebno, z amandmaji poskrbele, da bo vladni zakon dosledno in odločno razmejil javno in zasebno zdravstvo skladno z njihovimi predvolilnimi zavezami in koalicijsko pogodbo.
Stranke Levica, Socialni demokrati in Gibanje Svoboda so nas torej prosile za zaupanje in možnost, da svoj predlog zakona (ob umiku našega) karseda hitro pripeljejo do zakonske potrditve ter nam hkrati zagotovile, da bomo kot najbolj odločni zaščitniki interesov zavarovancev in pacientov vključeni v proces dokončnega oblikovanja zakona v državnem zboru.
Ker že dve leti pozivamo k čim hitrejšemu ukrepanju in ker vidimo svojo vlogo ravno v tovrstnem konstruktivnem sodelovanju z odločevalci, smo na to pristali. Upamo, da bo prav ZZDej končno v praksi udejanil konstruktivno sodelovanje odločevalcev in civilne družbe, ki ga je ta vlada napovedovala.
Že zdaj pa lahko povemo, da z vladnim predlogom v zadnji znani različici še nikakor nismo in ne moremo biti zadovoljni! Tudi zato, ker so se pri njegovem nastajanju nenehno spreminjali ključni cilji zakona: od stroge do ohlapne ločitve javnega in zasebnega sektorja do popolne prepovedi in spet dovoljenja za izplačevanje dobičkov iz presežkov javnih sredstev. Pojavljajo se in izginjajo zakonski obvodi, preko katerih bo še naprej možno dodatno delo v zasebni praksi, celo v čisti tržni dejavnosti. Nekatere različice rušijo tisto, kar so prejšnje zgradile, tako da danes ne vemo, kakšne rešitve bo prinesel predlog zakona, ko bo naposled prispel v parlament.
Glavna nevarnost se pri tem zakonu skriva v podrobnostih in tega ne morejo skriti še tako načelne javne izjave. Javnemu zdravstvu in pacientom ne bo koristil zakon, ki bi na eni strani sicer omejeval trenutne škodljive prakse, na drugi strani pa ustvarjal zakonske podlage in odpiral nove obvode za finančno in kadrovsko izčrpavanje javnega zdravstvenega sistema. Koalicijske stranke so nam v preteklih dneh na več sestankih zagotovile, da nameravajo svoje predvolilne zaveze izpolniti in da bodo svojo odločenost, presekati preplet javnega in zasebnega v zdravstvu, danes potrdile tudi s skupno javno izjavo.
Skladno s tem dogovorom smo strankam pripravili in ob novinarski konferenci predali naslednja ključna konkretna določila o vsebini zakona, za katera pričakujemo, da jih bodo v poslanskih skupinah danes tudi javno podprli:
● da bo zakon uveljavil načelo neprofitnega dela z javnimi sredstvi tudi za koncesionarje (da se presežke javnih sredstev namenja za razvoj zdravstvene dejavnosti, opremo in izobraževanje, ne za izplačevanje dobička);
● da bo dodatno delo v javnih zavodih nagrajeno tako, da nagrade ne bodo spodbujale prenosa slabše plačanega dopoldanskega dela v bolje plačano popoldansko delo po podjemnih pogodbah,
● da bo ločnica med javnim in zasebnim jasna tudi pri dodatnem delu zdravstvenih delavcev in da bo delo na vodilnih mestih nekega oddelka oz. organizacijske enote javnega zdravstvenega zavoda nezdružljivo z dvojno prakso, saj gre za očiten konflikt interesov,
● da bo ločitev javnega in zasebnega sektorja izrecno uveljavljena tudi pri določilih o “dnevnih bolnišnicah”, te v zakonu očiten privatizacijski podtaknjenec, ki odpira nove poti za parazitiranje pridobitnih zasebnih klinik na javnih zavodih.
Ker vse te vsebine izhajajo iz predvolilnih zavez, koalicijske pogodbe in javnih napovedi koalicijskih strank ter njihovih poslancev in poslank, smo prepričani, da jim jih ne bo težko že danes javno podpreti in se zavezati k njihovemu uresničevanju.
Predstavnike medijev naprošamo, da pa ob poročanju o umaknitvi zakona vključite tudi izjavo poslanskih skupin, ki jo pričakujemo tokom dneva oz. da jih po potrebi zaprosite za posredovanje odziva.
Pripenjamo tudi fotografije z novinarske konference, ki jih lahko uporabite ob poročanju.
Nadaljnji postopek sprejemanja novele ZZDej bomo v iniciativi Glas ljudstva budno spremljali in v njem aktivno sodelovali, po potrebi pa bomo o njegovem poteku tudi obveščali strokovno in širšo javnost ter ostale deležnike.
Lep pozdrav,
Civilna iniciativa Glas ljudstva
Poslanka Šetinc Pašek je med drugim izpostavila, da bi eno od težav lahko predstavljalo uvajanje tako imenovanih dnevnih bolnišnic. Te bi bile, kot se nakazuje v predlogu vladnega zakona, v celoti namenjene zasebnikom, je dodala. “Kakor koli gledano pa je vladni predlog širši, kot je naš, in sistemsko poskuša rešiti problematiko zdravstvene dejavnosti ter sistemsko ločiti ključno anomalijo t. i. dvoživkarstva v javnih zdravstvenih ustanovah,” je poudarila.
V Glasu ljudstva pričakujejo, da bo zakon uveljavil načelo neprofitnega dela z javnimi sredstvi tudi za koncesionarje (da se presežke javnih sredstev namenja za razvoj zdravstvene dejavnosti, opremo in izobraževanje, ne za izplačevanje dobička) in da bo dodatno delo v javnih zavodih nagrajeno tako, da nagrade ne bodo spodbujale prenosa slabše plačanega dopoldanskega dela v bolje plačano popoldansko delo po podjemnih pogodbah.
Pričakujejo še, da bo ločnica med javnim in zasebnim jasna tudi pri dodatnem delu zdravstvenih delavcev in da bo delo na vodilnih mestih oddelka oz. organizacijske enote javnega zdravstvenega zavoda nezdružljivo z dvojno prakso, saj gre za očiten konflikt interesov, ter da bo ločitev javnega in zasebnega sektorja izrecno uveljavljena tudi pri določilih o dnevnih bolnišnicah, so še zapisali v sporočilu.
V iniciativi so predlog novele, ki je predvideval odpravo popoldanskega dela zdravnikov pri zasebnih izvajalcih in koncesionarjih ter uvedbo konkurenčne prepovedi dela, pripravili jeseni po kritikah sprememb, ki naj bi jih ministrstvo za zdravje vključilo v osnutek novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Takrat so ocenili, da spremembe odstopajo od napovedane jasne ločitve javnega in zasebnega zdravstva, saj še naprej dovoljujejo delo javnih zdravnikov pri koncesionarjih. Kordiš in Šetinc Pašek sta predlog novele nato v DZ vložila 17. septembra 2024.