Po Đorđevićevi oceni se je v lanskem letu zgodilo veliko dobrih stvari za sodstvo in za državljane, tudi rezultati poslovanja za lani so dobri. “Lanskega sodnega leta ne bom prodajal kot uspešnice, kar pa ne pomeni, da ni bilo uspešno,” je poudaril na novinarski konferenci ob otvoritvi novega sodnega leta.
Spomnil je, da je vrhovno sodišče lani intenzivno sodelovalo pri številnih zakonskih predlogih, med katerimi je izpostavil načrtovane spremembe sodniške zakonodaje in uvedbo enovitega sodnika.
“Kot kaže se ta zakonodajni postopek sedaj nekako zaključuje. Obetamo si, da bodo spremembe sodniške zakonodaje v prvi polovici leta v zakonodajnem postopku. To bi bil velik dosežek, ker sodstvo nujno potrebuje enovitega sodnika,” je poudaril.
Nadgradili so tudi časovne standarde, tako da ti zdaj niso določeni le za posamezne postopke, ampak tudi za posamezne faze postopkov. Aktivno pa so si prizadevali tudi za izboljšanje stanja na področju družinskega sodstva in duševnega zdravja ter se aktivno vključevali v iskanje rešitev na področju kazenskega in upravnega prava.
Med prednostnimi področji letošnjega leta je izpostavil digitalizacijo in elektronsko poslovanje in učinkovitejše izvajanje sodne uprave v povezavi s pričakovanimi spremembami sodniške zakonodaje in uvedbo enovitega sodnika.
Elektronsko poslovanje je po njegovi oceni neka nuja sodobnega časa. “Tem trendom mora slediti tudi vrhovno sodišče. V ospredju so seveda elektronsko vročanje, elektronsko vlaganje in pa elektronski spis,” je navedel. Nepogrešljiv del poslovanja sodstva pa je tudi sodna uprava, ki predstavlja most med sodnikom in javnostjo.
“Sodna uprava pomeni, da imajo predsedniki sodišč številne pristojnosti in na voljo tudi dovolj širok nabor sodno upravnih ukrepov, da lahko prispevajo k bolj učinkovitemu delovanju sodišč,” je izpostavil Đorđević. Dodal je, da na vrhovnem sodišču zagovarjajo stopnjevit pristop pri reševanju zadev.
Tradicionalne prireditve Otvoritev sodnega leta 2025 pa so udeležili predsednica republike Nataša Pirc Musar, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, predsednik državnega sveta Marko Lotrič, predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin, predsednica Sodnega sveta Urška Kežmah, ministrica za pravosodje Andreja Katič in predsednica odbora za pravosodje Lena Grgurevič. Slavnostni govorec pa je bil predsednik Kasacijskega sodišča Francije Christophe Soulard.
Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević je v slavnostnem nagovoru ob odprtju sodnega leta izpostavil pomen zaupanja v sodstvo, kar je predvsem povezano s sodnimi odločitvami, sprejetimi v neodvisnem in nepristranskem sodnem varstvu. Izredno pomembno je, da država ščiti sodnike pred dejanji, ki bi njihovo avtonomijo lahko ogrozili, je dejal.
Sodstvo si mora še naprej ves čas prizadevati, da zaupanje ohranja, je dejal predsednik. To je še posebej pomembno ob splošnih družbenih trendih, kjer prevladuje količina in teža mnenj nad dejstvi. Izvrševanje poslanstva sodne veje oblasti, torej sojenja, ki loči mnenja in dejstva, je danes zato še toliko bolj ključno.
Na tradicionalni prireditvi, namenjeni predstavitvi delovanja sodstva in usmeritev, je Đorđević izpostavil tudi, da sodniki nosijo veliko odgovornost. “Zato moramo svoje naloge opravljati s posebno skrbnostjo, predanostjo in integriteto, pri čemer je izjemnega pomena strokovnost sodnika,” je dejal.
Prav tako ali še bolj sta za zaupanje v sodstvo pomembna značaj in ravnanje sodnikov. “Prizadevati si moramo za primerno in korektno, zadržano, empatično in vljudno obnašanje, spoštovati dostojanstvo vseh udeležencev sodnih postopkov in ohranjati ugled sodstva,” je dejal Đorđević. “Kjer vlada zaupanje v pravo, tam je tudi zaupanje v sodno oblast, v oblast, ki jo sodniki izvajamo v imenu ljudstva, za skupno dobro državljanov,” je še poudaril.
Predsednik vrhovnega sodišča je spregovoril tudi o vlogi sodne uprave, še posebno v luči “težko pričakovane sodniške zakonodaje”. Upravo vidi kot most med sodnikom in javnostjo, saj sodniku omogoča pogoje, da sodi, sodiščem pa pogoje za vse ostale naloge. Učinkovita sodna uprava po njegovem mnenju spodbuja odličnost pri sojenju, hkrati pa izvaja ukrepe za zagotovitev sojenja v razumnem roku.
Đorđević je izpostavil tudi pomembnost prizadevanj za čim boljše finančne, prostorske in kadrovske pogoje sodstva, v zvezi s čimer sodstvo pričakuje dodatne aktivnosti zakonodajne in izvršilne veje oblasti. Treba bo namreč zagotoviti primerne prostore za neovirano uresničevanje vseh nalog sodstva, na vseh sodiščih. Nasloviti pa bo treba tudi vprašanje nekonkurenčnosti na trgu dela, saj se sodišča soočajo z resnim pomanjkanjem sodnega osebja.
Med prednostnimi področji delovanja je poleg sodne uprave izpostavil še digitalizacijo poslovanja. Sodstvo se letos pripravlja na elektronsko poslovanje s strankami v civilnih in kazenskih postopkih ter na večjo podporo vodenja sodnih postopkov z uporabo digitalnih rešitev.
Đorđević sodstvo v prihodnjih letih vidi kot skupnost kompetentnih posameznikov, ki s predanim in učinkovitim delom, ob podpori ustreznih digitalnih orodij, ohranjajo zaupanje javnosti in prispevajo k uresničevanju pravne države. Tudi v težkih časih pa se mora sodstvo prilagoditi z optimiziranjem določenih procesov. “Družba potrebuje pravnike, sodnike, dokler sta cilja družbe red in pravičnost, če ne, so pravniki in sodišča odveč,” je dejal.
Predsednik Đorđević je uvodoma prenesel tudi poslanico predsednika Evropskega sodišča za človekove pravice Marka Bošnjaka, ki se prireditve ni mogel udeležiti. Kot je navedel Bošnjak, sodniki vedno znova upravičeno izpostavljajo, da potrebuje sodstvo za opravljanje svojega poslanstva ustrezne pogoje, potrebuje pa tudi zaupanje ljudi. “Verodostojnost in zaupanje si sodišča prislužijo s svojim neodvisnim in nepristranskim delom, ki stremi k pravni varnosti in pravičnosti,” je izpostavil.
Bošnjak je navedel, da je ponosen na spoštovanje, ki ga slovenska sodišča v svoji sodni praksi in ob drugih priložnostih, med drugim tudi s sodelovanjem v mreži vrhovnih in ustavnih sodišč, izkazujejo evropskemu sodišču za človekove pravice.
Častni gost je bil prvi predsednik Kasacijskega sodišča Francije Christophe Soulard, ki je med drugim spregovoril o strategiji njihovega sodišča za prihodnja leta, načinu reševanja zadev in ukrepih za boljše obvladovanje visokega pripada zadev na Kasacijskem sodišču Francije, pa tudi o dolžini sodnih odločb in sodnih vlog.