Vlada v predlogu zakona o božičnici predlaga uvedbo obveznega zimskega dodatka v višini polovice minimalne plače, ki bi bil neobdavčen in neoprispevčen. Letos bi bila izplačana najpozneje do 18. decembra v višini 639 evrov. Podjetjem v likvidnostnih težavah bi bila na voljo možnost zamika plačila, letos pa tudi izplačilo v višini zgolj 160 evrov.
Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedal njen podpredsednik Matej Arčon, so se po pogovoru z gospodarstveniki odločili, da bi lahko delodajalci v likvidnostnih težavah po zgledu regresa božičnico izplačali z zamikom, najpozneje do 31. marca prihodnje leto.
Zgolj letos pa bi podjetjem v težavah omogočili tudi, da bi zaposlenim izplačali osmino minimalne plače, to je 160 evrov. Pogoj za to bi bil, da ne bodo izplačala dividend in nagrad poslovodstvu.
V javnem sektorju bo medtem po predlogu zimski dodatek v višini 639 evrov vsem izplačan že letos. Ministrstvo za finance bo zato zdaj pripravilo načrt za izplačilo javnim uslužbencem, minister za finance Klemen Boštjančič pa je na vladi zagotovil, da bo denar v proračunu zagotovljen, je pojasnil Arčon.
Se pa božičnica po njegovih besedah za prvo leto izplačila ne bo upoštevala pri izračunu pravic iz socialnih transferjev, tako da ta prejemek ne bo negativno vplival na finance gospodinjstev.
“Božičnica je dobra za celotno družbo. Ne gre samo za to, da si zaposleni ta dohodek več kot zaslužijo, ta rešitev sledi tudi želji po davčni razbremenitvi osebnih dohodkov, tako da bo prosta vseh davkov in prispevkov. S tem se resnično vzpostavlja davčno ugoden način za nagrajevanje zaposlenih. Delodajalci, ki se zavedajo, kako pomembni so zaposleni za uspeh podjetja, bodo ta mehanizem gotovo uspešno uporabili za dodatno motiviranje,” je optimističen podpredsednik vlade.
V akt, ki je bil danes na koaliciji in vladi sprejet soglasno, bi bil lahko sicer naknadno vključen tudi zimski dodatek za upokojence, ki ga je predvidela pokojninska reforma, pa ji zdaj grozi referendum.
Naj bi bil pa predlog po napovedih že danes posredovan socialnim partnerjem. Potem ko so delodajalske organizacije zaradi predvidene obveznosti zimskega dodatka v petek protestno zapustile sejo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), je zdaj za petek predvideno srečanje premierja Roberta Goloba z njihovimi predstavniki.
Vlada si želi, da bi ESS predlog zakona potrdil do 27. oktobra, v DZ ga namreč želi vložiti do konca meseca. Predsednik vlade Robert Golob, ki se bo že jutri srečal s predstavniki ESS je pred današnjo sejo vlade dejal, da bodo podjetja, ki so v težavah božičnico izplačala v obrokih ali pa z odlogom.
Delodajalci v predlogu vlade o obvezni božičnici, po katerem bi lahko podjetja v težavah letos pod posebnimi pogoji zaposlenim izplačala le 160 evrov zimskega dodatka ali zamaknila izplačilo na konec marca, vidijo “odraz dobre volje”. Si pa želijo dodatnega zbližanja stališč. Potrdil je, da se bodo petek sestali s premierjem Robertom Golobom.
Glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček je danes v izjavi za novinarje ocenil, da je možnost izplačila božičnice v višini zgolj osmine minimalne plače, ki je predvidena izključno za letos, “odraz dobre volje”. “Mi smo zadovoljni, da prihajajo s tovrstnimi predlogi, jih pozdravljamo, niso pa še na ravneh, kot jih pričakujemo,” je dejal.
Kot je izpostavil, potrebujejo še več dodatnih pojasnil. Predloga zakona namreč še niso prejeli.
Gorenšček je spomnil, da si delodajalci želijo predvsem, da božičnica ostane prostovoljna ter da se poveča raven neobdavčenosti in neoprispevčenosti njenega zneska. Ob tem je izrazil upanje, da bodo pogajanja v zvezi s prostovoljnostjo prinesla dodaten napredek.
Svoje približevalne predloge bodo predsedniku vlade predstavili na sestanku, napovedanem za petek. Podrobneje jih danes ni želel komentirati.
“Predlog zakona pri obrtnikih sproža veliko več vprašanj kot odgovorov”, pa je za STA dejal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar. Obrtnike po njegovih besedah zanima, kako bodo prišli do možnosti znižanega izplačila zimskega dodatka, saj ne izplačujejo dividend ali nagrad, imajo pa prek statusov s. p. dobičke, ki si jih nakazujejo kot plače.
Skrbi ga, da za predlagane izjeme ni pravne podlage. “Kajti če bo izplačilo uzakonjeno kot pravica, potem vemo, da pri pravicah ni izjem. Tudi če samo za nekaj mesecev odložiš plačilo, podjetju pravzaprav to ne bo kaj dosti pomagalo,” je menil.
Gospodarstvo si po njegovih besedah še želi dialog, “dokler ne izčrpa vseh možnosti”. S petkove seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) so namreč predstavniki delodajalskih združenj zaradi predvidene obveznosti božičnice protestno odkorakali.
“Bomo videli, na kakšen način še lahko omejimo škodo, do katere bo zagotovo prišlo, ne samo v državnem proračunu, tudi pri podjetjih, ki ne zmorejo kar naenkrat najti denarja še za to dodatno izplačilo,” je dejal Cvar. Velike težave bo imelo 20.500 podjetij z negativno bilanco v preteklem letu, je napovedal.