Ameriški predsednik Donald Trump je sinoči uvedel 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija iz vseh držav sveta, kar je napovedal že v nedeljo, kljub grožnjam s povračilnimi ukrepi Kitajske in EU.
“Danes poenostavljam naše carine na jeklo in aluminij. Gre za 25 odstotkov brez izjeme,” je novinarjem v Beli hiši povedal Trump, vendar dodal, da razmišlja o izjemi za Avstralijo, eno redkih držav s katerimi imajo ZDA trgovinski presežek.
Carine, ki bodo povečale stroške uvoza kovin v ZDA, prihajajo kljub opozorilom o povračilnih ukrepih nekaterih političnih voditeljev v Kanadi – največji ameriški dobaviteljici kovin – in drugih državah. Ameriška podjetja, ki so odvisna od uvoza, so prav tako sprožila zaskrbljenost, vendar je Trump dejal, da bodo njegovi načrti povečali domačo proizvodnjo.
Opozoril je, da ne bo nobenih izjem, in dejal, da “poenostavlja” pravila, ki naj bi začela veljati 4. marca. “To je velik posel, začetek ponovnega obogatenja Amerike,” je dejal Trump. “Naš narod zahteva, da se jeklo in aluminij proizvajata v Ameriki, ne v tujini,” je dodal.
Na vprašanje, ali bi lahko carine zvišale cene za potrošnike, je ameriški predsednik odgovoril: “Na koncu bo ceneje.” “Čas je, da se naše velike industrije vrnejo v Ameriko … to je prva od mnogih,” je dodal in predlagal, da bi se druge tarife lahko osredotočile na farmacevtske izdelke in računalniške čipe.
ZDA so največji svetovni uvoznik jekla, pri čemer štejejo Kanado, Brazilijo in Mehiko kot tri glavne dobaviteljice. Samo Kanada je lani predstavljala več kot 50 % aluminija, uvoženega v ZDA. Če bodo carine stopile v veljavo, naj bi imele največji vpliv na Kanado.
Pozno v ponedeljek je kanadski minister za inovacije Francois-Phillippe Champagne dejal, da so tarife “popolnoma neupravičene”. “Kanadsko jeklo in aluminij podpirata ključne industrije v ZDA od obrambe, ladjedelništva, energetike do avtomobilske industrije,” je dejal Champagne. “S tem je Severna Amerika bolj konkurenčna in varna.”
Pred objavo je premier Ontaria Doug Ford, čigar provinca je dom velikega dela kanadske proizvodnje jekla, Trumpa obtožil “premikanja ciljev in stalnega kaosa, s čimer je ogroženo naše gospodarstvo”.
Lobistična skupina za kanadske proizvajalce jekla je kanadsko vlado pozvala k maščevanju proti ZDA “takoj”, medtem ko je Kody Blois, vodilni poslanec kanadske vladne liberalne stranke, dejal, da njegova država išče načine za zmanjšanje svojih trgovinskih odnosov z ZDA. “To popolnoma ovira to, kar je bilo zelo močno partnerstvo,” je povedal za BBC Newshour pred uradnim naročilom.
Medtem so tečaji delnic večjih ameriških proizvajalcev jekla v pričakovanju naročila v ponedeljek narasli, pri čemer je tečaj Cleveland-Cliffsa poskočil za skoraj 20 %. Poskočile so tudi cene jekla in aluminija.
Odziv na večjem delu preostalega trga je bilo pridušeno, kar je odražalo vprašanja o tem, kako resen je Trump glede svojih načrtov, glede na njegove dosežke pri odlaganju carin ali pogajanjih o izjemah od pravil
Trump je že leta 2018 uvedel 25-odstotne carine na uvoz jekla iz Kitajske, njegov naslednik oziroma predhodnik Joe Biden pa jih je obdržal. Sinočnji Trumpov ukrep je bil namenjen temu, da se zaprejo luknje, saj podjetja iz tretjih držav kupujejo kitajsko jeklo in ga potem prodajajo naprej v ZDA, poroča CNN.
Leta 2018 je Trump uvedel 25-odstotne carine na jeklo in 10-odstotne carine na aluminij, kar je pospešilo domačo proizvodnjo, vendar pa so ZDA doletele povračilne carine na njihov izvoz.
Trump je sinoči novinarjem povedal, da bo s tremi carinami Ameriko naredil spet bogato, vendar pa se jim obetajo povračilne carine iz drugih držav sveta. EU je to že napovedala, Kitajska pa je na uvedbo 10-odstotnih dodatnih carin na izvoz v ZDA v ponedeljek uvedla carine na izvoz utekočinjenega naravnega plina in premoga iz ZDA.
Večina ameriških gospodarskih strokovnjakov že dlje časa opozarja, da bodo višje carine plačali ameriški potrošniki in napovedujejo tudi rast inflacije. Vendar pa je Trump naznanil, da bo danes ali v sredo uvedel še več carin, med drugim na uvoz avtomobilov, zdravil in računalniških čipov, poroča CNN.
Trump se pritožuje nad visokim zunanjetrgovinskim primanjkljajem ZDA v trgovini s svetom in misli, da bo to uravnotežil s pomočjo carin. Možnost uvedbe višjih carin na uvoz v ZDA je skrbela številne svetovne voditelje, ker bo podjetjem dražje prodajalo blago v največjem svetovnem gospodarstvu.
Davki so osrednji del Trumpove gospodarske vizije. Vidi jih kot način za rast ameriškega gospodarstva, zaščito delovnih mest in dvig davčnih prihodkov.
Obstajajo pa tudi pomisleki glede učinka v ZDA, kjer številni proizvajalci v ZDA uporabljajo jeklo in aluminij v svojih izdelkih in se zdaj soočajo z verjetnostjo dodatnih stroškov. Industrijske skupine od gradbeništva do proizvajalcev pločevink so opozorile na hit.
V Trumpovem prvem mandatu so carine kljub številnim izjemam po podatkih ameriške komisije za mednarodno trgovino dvignile povprečno ceno jekla in aluminija v ZDA za 2,4 % oziroma 1,6 %.
Stephen Moore, ki je leta 2016 svetoval Trumpovi kampanji o gospodarskih vprašanjih in je trenutno višji sodelavec Heritage Foundation, konservativnega thinktanka s sedežem v Washingtonu, je dejal, da meni, da carine na jeklo in aluminij niso učinkovit način za ustvarjanje delovnih mest, pri čemer je opozoril na izkušnje iz prvega mandata.
Rekel je, da medtem ko je bil Trump “smrtno resen” glede trgovine, je mislil, da načrt “pritegne pozornost preostalega sveta”. “Prav vse, kar Donald Trump počne v Washingtonu, je pogajalska taktika,” je dejal.
Trumpovi uradniki so dejali, da so bile zadnje poteze usmerjene v to, da se državam, kot sta Kitajska in Rusija, prepreči izogibanje carinam z usmerjanjem nizkocenovnih izdelkov prek drugih držav. Ameriški predsednik je dejal, da uvaja nove standarde, ki zahtevajo, da se jeklo “tali in vliva” ter aluminij “tali in vliva” v Severni Ameriki.
Nick Iacovella, tiskovni predstavnik Koalicije za uspešno Ameriko, ki zastopa proizvajalce jekla in podpira carine, je dejal, da je njegova skupina najbolj zaskrbljena zaradi porasta uvoza jekla iz Mehike, ki presega raven, dogovorjeno leta 2019.
Vendar je opozoril, da Kanada pošlje veliko več blaga v ZDA, kot ga uvozi – trgovinski primanjkljaj, ki je bil za Trumpa ključno vprašanje. “Še vedno obstajajo neravnovesja v trgovinskih odnosih med Kanado in ZDA, ki bi jih bilo treba obravnavati,” je dejal.
Dodal je: “Mislim, da k temu ne nameravajo uporabiti univerzalnega pristopa, vendar mislim, da na začetku, vsaj na začetku, mislim, da to, kar predsednik pravi … [je], da obe državi [Kanada in Mehika] zlorabljata svoje odnose z ZDA in mi bomo glede tega nekaj storili.”