SDS bo predvidoma konec prihodnjega tedna začela zbirati podpise za zakonodajni referendum o zakonu o dodatku k pokojninam za izjemne dosežke na področju umetnosti, je v današnji izjavi za medije napovedal poslanec SDS Andrej Hoivik. Kot je dodal, je poslanska skupina SDS za vložitev pobude v tednu dni zbrala približno 8700 podpisov. Te morajo sedaj preveriti strokovne službe državnega zbora.
Poslanska skupina SDS je vložila podpise za začetek postopka za zakonodajni referendum o dodatku k pokojninam za izjemne umetniške dosežke. Na ministrstvu za kulturo opozarjajo, da bi stroški referenduma ustvarili za 70 let dodatkov k pokojninam.https://t.co/nvquzjl4VC
— MMC RTV Slovenija (@rtvslo) February 6, 2025
Pobudo za razpis zakonodajnega referenduma lahko sicer vloži vsak volivec, skupina volivcev ali politična stranka, podprta mora biti s podpisi najmanj 2500 volivcev. Predsednica DZ nato določi 35-dnevni rok za zbiranje podpisov za podporo zahtevi, to pa lahko predlagatelj vloži, če zbere najmanj 40.000 podpisov volivcev. Če je zahteva popolna in podprta z zadostnim številom podpisov, mora DZ v sedmih dneh razpisati referendum.
O dodatku k pokojninam za izjemne dosežke na področju umetnosti pa na družbenih omrežjih poteka prava vojna v katero sta se zapletla tudi slikar Arjan Pregl in Božo Predalič.
Očitno je befel padel! Več sto retvitov, in komentarjev, zdaj zdaj spet blatenje v partijskih glasilih SDS.
— Arjan Pregl (@PreglArjan) February 4, 2025
Počaščen sem! pic.twitter.com/gY95Yk8ig2
Za umetnika me je označil!!!
— Arjan Pregl (@PreglArjan) February 4, 2025
Ne izdelovalca pobarvank. Ali lenuha. Ali degeneriranca. Ali grozilca s smrtjo. Ali huligana. Ali packača. Ali priklenjenca na radiator. Ali prisesanca na jasni. Ali kradljivca pokojnin materam samohranilkam in slepim kužkom.
Popuščajo, popuščajo. pic.twitter.com/IMetrfBAcG
Da boste vedeli, zakaj eni od socialistične oblasti dobijo državne pokojnine za "posebne dosežke", vi pa za 40 let trdega dela. pic.twitter.com/cPPf4UrgVs
— Libertarec (@Libertarec) February 6, 2025
SDS bo 40.000 podpisov pod pobudo za zakonodajni referendum zbirala na svojih stojnicah pred upravnimi enotami po celi Sloveniji, podpis podpore pa bo mogoče prispevati tudi prek portala euprava, ki ga vodi ministrstvo za digitalno preobrazbo, je še pojasnil poslanec Hoivik, ki je tudi prepričan, da gre pri dodatku k pokojninam za izjemne umetniške dosežke za dodatke za elito, za peščico, med tem ko po njegovih besedah “99,99 odstotka upokojencev ne bo prejelo nič oziroma zelo, zelo malo”.
Zmotilo ga je tudi, da je vlada zakon o dodatkih k pokojninam za izjemne dosežke na področju umetnosti sprejela v času, ko je hkrati povišala obvezen prispevek za RTV Slovenija in obvezno zdravstveno zavarovanje ter 1. julija uvaja nov davek na dolgotrajno oskrbo in grozi z novim nepremičninskim davkom.
Hoivik je prepričan, da bo SDS zbrala potrebnih 40.000 podpisov ter nato aktivno sodelovala v predreferendumski kampanji in da bo udeležba na referendumu, ki bi lahko bil maja, množična.
Na pobudo SDS za zbiranje podpisov za zakonodajni referendum o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti se je danes med drugim odzvalo ministrstvo za kulturo. Državni sekretar na ministrstvu Marko Rusjan je v izjavi za medije ocenil, da zakonodajni referendum ne bi bil smotrn, saj so stroški zanj okoli pet milijonov evrov.
Pri dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti pa gre po besedah Rusjana dejansko “za nekaj dodatkov k pokojninam za vrhunske umetnike”. “Po naših ocenah bi stroški referenduma ustvarili za 70 let dodatkov k pokojninam,” je dodal. Stranko SDS je tudi pozval, naj pobudo za zakonodajni referendum umakne.
Državni sekretar na ministrstvu za kulturo je še ocenil, da je svojevrsten cinizem, da se je stranka prav ob slovenskem kulturnem prazniku odločila s pobudo za zakonodajni referendum “napasti najbolj vrhunske umetnike v državi”. Spomnil je tudi, da nedavno sprejet zakon ne uvaja nič novega, ampak natančneje določa kriterije in merila, kdo je upravičen do omenjenega dodatka, in nadomešča zakon iz leta 1974.
V primeru, če bo zakonodajni referendum uspel, pomeni, da bo še zmeraj ostal v veljavi zakon iz leta 1974, ki omogoča podeljevanje izjemnih pokojnin umetnikom, ki jih je v preteklosti podeljevala tudi prejšnja vlada na predlog takratnega ministra za kulturo Vaska Simonitija, je še povedal Rusjan. Dodal je, da je računsko sodišče že leta 2009 zahtevalo celovito in sistemsko ureditev.
Državni sekretar je še izpostavil, da omenjeni dodatki temeljijo na vrhunskih dosežkih umetnikov, sredstva zanje pa so zagotovljena v proračunu, “tako da ti dodatki ne bodo v nobenem primeru vplivali na višino pokojnin” slovenskih upokojencev. “Na nizko višino so vplivale politike prejšnjih vlad, med njimi tudi SDS,” je še dodal.
Na vložite podpisov za začetek postopka za zakonodajni referendum o dodatku k pokojninam za izjemne umetniške dosežke se je po delovnem posvetu o prihodnosti slovenskega šolstva na novinarsko vprašanje na kratko odzval tudi finančni minister Klemen Boštjančič. Kot je povedal, sam osebno meni, da gre za vprašanje, ki “nima kaj delati na referendumu”. Verjame tudi, da gre pri omenjenem referendumu za iskanje pozornosti in nabiranje poceni političnih točk.
Odzvali so se tudi v Društvu Asociacija, kjer jih čudi, da se politične stranke ukvarjajo z vzpostavljanjem normativnega okvira za dodeljevanje dodatkov k pokojninam, ne pa z vse bolj perečo problematiko upokojevanja kulturnih delavcev.
V javni razpravi je namreč obširnejša sprememba zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, zato v Društvu Asociacija pričakujejo, da bo vlada prisluhnila pozivom, da se samozaposlenim v kulturi glede na leta delovanja plačujejo tudi višji prispevki.
“Z uvedbo tako imenovane karierne dinamike bi samozaposlenim v kulturi omogočili bolj dostojne pokojnine, kar se zdi nujno potrebno tako glede na prekarno naravo dela, ki ga opravljajo, kot tudi glede na izhodišča za pokojninsko reformo, ki jih je pripravila vlada in ki predvidevajo zaostrovanje pogojev za upokojitev. V tem kontekstu bi bilo prav, da vlada prevetri in ponovno osmisli tudi institut republiške priznavalnine. Mnoge delavke in delavci v kulturi namreč zaradi prekarnih delovnih pogojev težko dosežejo pogoj štiridesetih let pokojninske dobe brez dokupa, kljub temu da so delovno aktivni daljše obdobje. Posledično težko izpolnijo pogoje za upokojitev, če pa jih že, so te pokojnine izredno nizke. Te anomalije mora vlada odpraviti bodisi s pokojninsko reformo bodisi s spremembo in dopolnitvijo krovnega zakona za področje kulture,” je v današnji izjavi še opozorilo Društvo Asociacija.
DZ je 30. januarja z 51 glasovi za in 28 proti po odložilnem vetu državnega sveta znova sprejel zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ureja pravico do tega dodatka ter določa pogoje za njegovo priznanje. Podprli so ga v Levici, Svobodi in SD, proti so glasovali v SDS in NSi.
Zakon pravico do omenjenega dodatka namenja slovenskim državljanom, ki z izjemnimi dosežki na področju umetnosti izkazujejo posebne zasluge za kakovost, pomen in prepoznavnost umetnosti v Sloveniji ali v tujini, ter prejemajo pokojnino po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali pokojnino v tujini. Višina dodatka bo vezana na višino osnovne pokojnine posameznika in trenutek, ko bo podana vlogo za dodatek. Ta ne bo presegal najvišje pokojnine. Zakonu je dodan seznam nagrad in priznanj, ki jih spremlja pravica do dodatka.
Skupno je na seznamu 23 nacionalnih priznanj in nagrad s področja umetnosti, med njimi Prešernova nagrada za življenjsko delo. Predvideno je, da bo ministrstvo vsakih pet let seznam prevetrilo, seznam se bo posodabljal in prilagajal spremembam v kulturni praksi. V skladu z novim zakonom bo ministrstvo za kulturo tudi vzpostavilo, vodilo in upravljajo javno evidenco upravičencev.