Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v primeru nakupa sodne stavbe na Litijski zaznala več korupcijskih tveganj, zato je vladi ter ministrstvoma za pravosodje in finance izdala več priporočil. Zaznala je tudi sum storitve kaznivih dejanj, katerih storilec se preganja po uradni dolžnosti, ki pa jih že obravnavajo drugi pristojni organi.
KPK je postopek začela na podlagi prijave iz januarja 2024, v kateri so bili navedeni očitki o domnevnih nepravilnostih ministrstva za pravosodje pri nakupu stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani in očitki o vpletenosti stranke SD v ta nakup, zlasti tedanjega glavnega tajnika SD Klemna Žiberta.
Na podlagi pregleda dokumentacije in javno dostopnih podatkov je KPK ugotovila, da je bil postopek nakupa stavbe izveden nepregledno in premalo skrbno oz. negospodarno in brez ustrezne strokovne podlage.
Ugotovila je, da v dokumentaciji manjkajo ključni dokumenti oz. zabeležke, ki so za tovrstne večje investicije še posebej pomembni, tako z vidika preglednosti posla kot krepitve integritete odločanja v javnem interesu. Ni na primer razvidno, kdo se je odločil, da je izbrana ponudba primerna za nadaljnjo obravnavo oz. da se v zvezi s to ponudbo nadaljujejo aktivnosti ministrstva, v sporočilu za javnost navaja KPK.
Prav tako strokovne službe in vodstvo med seboj niso bili usklajeni in obveščeni, ministrstvo za finance pa ni preverilo dejanske racionalnosti in smotrnosti predvidene porabe sredstev, ministrstvo za pravosodje pa je postopek nakupa nadaljevalo brez zagotovljenih finančnih sredstev, je ugotovila KPK.
“Zaradi takšnih in podobnih ravnanj je bil praktično celoten postopek nakupa obremenjen s korupcijskimi tveganji,” je zapisano. Zato je KPK ključnim akterjem v zadevi izdala priporočila za izboljšanje ravnanja s stvarnim premoženjem.
Predvsem vladi je KPK priporočila, naj vsa ministrstva pozove k zagotavljanju preglednosti in doslednega evidentiranja dokumentacije ter beleženju prisotnosti vseh vpletenih na sestankih. Pozvala jo je k ustanovitvi delovnih skupin za večje projekte, ki vključujejo uporabnike nepremičnin in Državno odvetništvo, k ustreznemu načrtovanju časovnic projektov ter h krepitvi notranjih kontrol. Vladi je tudi priporočila, naj oblikuje in sprejme svoj načrt integritete, “ki je ob učinkoviti uporabi lahko glavno varovalo pred nastankom korupcijskih tveganj”.
Ker po zakonodaji glavni tajniki oz. generalni sekretarji političnih strank niso opredeljeni kot uradne osebe, se KPK ni mogla opredeliti do očitkov o vlogi takratnega glavnega tajnika SD. Je pa ministrstvu za pravosodje priporočila, da pristopi k spremembi zakona o preprečevanju korupcije, s katerimi se glavne tajnike oz. generalne sekretarje političnih strank uvrsti med uradne osebe po omenjenem zakonu.
KPK je v povezavi z zadevo junija in decembra lani prejela tudi prijavi, ki sta vsebovali očitke glede nasprotij interesov ter groženj, ponarejanja dokumentacije, oviranja državnih organov, šikaniranja in izsiljevanja na ministrstvu za pravosodje v povezavi z izvedbo revizije pravilnosti izvršitve državnega proračuna za leto 2023 pri omenjenem nakupu. Ugotovila je, da prijavo že obravnava računsko sodišče, zato mu je ni ponovno odstopala. Zaradi zaznanih sumov iz pristojnosti drugih organov pa je prijavi odstopila policiji in inšpektoratu za javni sektor.
Zaradi zaznanih korupcijskih tveganj pri nakupu stavbe na Litijski Komisija izdala več priporočil
Ljubljana, 23. 1. 2025 – Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je pri primeru nakupa sodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani zaznala več korupcijskih tveganj, zato je Vladi Republike Slovenije, Ministrstvu za pravosodje (MP) in Ministrstvu za finance (MF) izdala priporočila za ustreznejše upravljanje teh tveganj in preprečevanje nastanka podobnih primerov v prihodnje. Zaznala je tudi sum storitve kaznivih dejanj, katerih storilec se preganja po uradni dolžnosti, ki pa jih že obravnavajo drugi za to pristojni organi. Kršitev iz lastnih pristojnosti, to je kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ni potrdila, zato je postopek zaključila.
Komisija je postopek začela na podlagi prijave iz januarja 2024, ki je vsebovala očitke o domnevnih nepravilnostih MP pri nakupu stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani za namene ureditve prostorov za sodišča ter očitke o vpletenosti politične stranke Socialni demokrati (SD) v ta nakup, zlasti tedanjega glavnega tajnika SD. Na podlagi pregleda obsežne dokumentacije MP in Državnega odvetništva Republike Slovenije ter javno dostopnih podatkov je Komisija ugotovila, da je bil postopek nakupa omenjene stavbe izveden netransparentno in premalo skrbno (negospodarno, brez ustrezne strokovne podlage).
Med drugim je ugotovila, da v dokumentaciji manjkajo ključni dokumenti oziroma zabeležke, ki so za tovrstne večje investicije še posebej pomembni, tako z vidika transparentnosti posla kot krepitve integritete odločanja v javnem interesu (npr. ni razvidno, kdo se je odločil, da je izbrana ponudba primerna za nadaljnjo obravnavo oziroma da se v zvezi s to ponudbo nadaljujejo aktivnosti MP, povezane z nakupom stavbe); strokovne službe in vodstvo med seboj niso bili usklajeni in obveščeni; MF ni preveril dejanske racionalnosti in smotrnosti predvidene porabe sredstev, MP pa je postopek nakupa nadaljeval brez zagotovljenih finančnih sredstev; sodišča so o nakupu stavbe, namenjene prav njim, izvedela šele iz medijev in podobno.
Poudarek v priporočilih Komisije na načrtu integritete in spremembi ZIntPK
Zaradi takšnih in podobnih ravnanj je bil praktično celoten postopek nakupa obremenjen s korupcijskimi tveganji, zato je Komisija ključnim akterjem v tej zadevi izdala priporočila za izboljšanje ravnanja s stvarnim premoženjem, ki jih v celoti skupaj z ugotovitvami objavljamo na spletni strani. Predvsem je Vladi RS priporočila, naj vsa ministrstva pozove k zagotavljanju preglednosti in doslednega evidentiranja dokumentacije ter beleženju prisotnosti vseh vpletenih na sestankih; ustanovitvi delovnih skupin za večje projekte, ki vključujejo uporabnike nepremičnin in Državno odvetništvo; ustreznemu načrtovanju časovnic projektov ter h krepitvi notranjih kontrol.
Pri tem ima pomembno vlogo tudi načrt integritete, ki je ob učinkoviti uporabi lahko glavno varovalo pred nastankom korupcijskih tveganj. Zato Komisija priporoča tudi Vladi RS, da oblikuje in sprejme svoj načrt integritete v skladu z določbami ZIntPK in priporočili Skupine držav proti korupciji pri Svetu Evrope (GRECO), ministrstva pa naj v svojih že obstoječih načrtih integritete opredelijo vsa tveganja in ukrepe v zvezi z nakupom nepremičnin in drugim ravnanjem s stvarnim premoženjem.
Ker po veljavni zakonodaji glavni tajniki oziroma generalni sekretarji političnih strank niso opredeljeni kot uradne osebe, Komisija pa lahko ugotavlja kršitve integritete le za to skupino, je MP dodatno priporočila, da pristopi k spremembi ZIntPK, pri kateri se glavne tajnike oziroma generalne sekretarje političnih strank uvrsti med uradne osebe po ZIntPK. Komisija se zato v konkretnem primeru ni mogla opredeliti do očitkov v povezavi z vlogo takratnega glavnega tajnika SD.
Odstopi drugim organom tudi v povezani zadevi
Komisija je zaključila tudi z obravnavo povezane zadeve; junija in decembra 2024 je namreč prejela prijavi, ki sta vsebovali očitke glede nasprotij interesov ter groženj, ponarejanja dokumentacije, oviranja državnih organov, šikaniranja in izsiljevanja na MP v zvezi z izvedbo revizije pravilnosti izvršitve državnega proračuna za leto 2023 v povezavi z nakupom stavbe na Litijski cesti 51. Ugotovila je, da prijavo že obravnava tudi Računsko sodišče, zato mu je ni ponovno odstopala. Zaradi zaznanih sumov iz pristojnosti drugih organov pa je prijavi odstopila Policiji in Inšpektoratu za javni sektor.
Povezava do spletne strani z dokumentoma: https://www.kpk-rs.si/sl/novice/vse-novice/zaradi-zaznanih-korupcijskih-tveganj-pri-nakupu-stavbe-na-litijski-komisija-izdala-vec-priporocil
Dodatne informacije:
KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE