Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je v današnjem pogovoru na Blejskem strateškem forumu (BSF) izrazila razočaranje, ker se EU ni zmožna odzvati na ravnanje Izraela v palestinski enklavi Gaza. Poudarila je, da je zaradi neenotnosti EU pri tem vprašanju na kocki tudi njena verodostojnost.
Kot je povedala Kallas, je julija sklenjeni dogovor z Izraelom, v katerem se je ta zavezal h konkretnim dejanjem za izboljšanje humanitarnih razmer v Gazi, prinesel določeno izboljšanje, vendar to ni dovolj.
“Zelo sem razočarana, ker ne moremo sprejeti odločitev v odziv na to,” je poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica unije in zagotovila, da si bo še naprej prizadevala, da bi članice unije uskladila stališča.
Prihod Kaje Kallas, visoke zunanjepolitične predstavnice EU. Na rdeči preprogi ob Blejskem jezeru jo je sprejela ministrica Tanja Fajon, protestniki spodaj pa so ob njenem prihodu postali še glasnejši. #BSF2025 @24ur_com pic.twitter.com/2lpIhUKJTl
— Tina Hacler (@TinaHacler) September 1, 2025
“Ves čas si močno prizadevam, da bi bili enotni v odzivu, saj mislim, da je na kocki tudi verodostojnost Evropske unije,” je še dejala.
Kallas je zunanjim ministrom držav članic EU na podlagi pregleda pridružitvenega sporazuma z Izraelom, v katerem so pristojne službe Evropske komisije ugotovile kršenje določbe o človekovih pravicah s strani izraelskih oblasti, že pred nekaj meseci predstavila nabor možnih ukrepov proti Izraelu. Vendar pa nobeden od njih vsaj zaenkrat nima zadostne podpore med članicami.
V današnjem pogovoru z moderatorjem Alijem Aslanom na BSF se medtem ni strinjala s trditvami, da EU ni aktivna v zvezi z dogajanjem na Bližnjem vzhodu. Poudarila je, da unija stalno izvaja pritisk na Izrael, da je največja donatorica humanitarne pomoči za Palestince in največja podpornica Palestinske uprave. Prav tako je EU tista, ki pri življenju ohranja rešitev dveh držav, je dejala.
K temu po njenem mnenju prispevajo tudi odločitve posameznih članic, da priznajo državo Palestino, pri čemer pa to verjetno ne bo ustavilo pobijanja v Gazi. Na vprašanje, ali podpira priznanje Palestine, sicer ni želela odgovoriti, saj zastopa vseh 27 držav članic, tudi tiste, ki Palestine ne priznavajo.
Večja enotnost članic je medtem pri vprašanju ruske agresije na Ukrajino, kar je bila druga osrednja tema pogovora s Kallas na jubilejnem BSF z naslovom Pobegli svet.
Menila je, da se je ruski predsednik Vladimir Putin z ameriškim kolegom Donaldom Trumpom na Aljaski srečal zgolj zato, da bi se izognil ameriškim sankcijam. Pozdravila je Trumpova prizadevanja za mir, ki pa se jim Putin po njenih besedah posmehuje.
“Slišali smo, da predsednik Trump ne velja za zelo potrpežljivo osebo, vendar pa se zdi, da je s Putinom zelo potrpežljiv. Mislim, da bi lahko Rusiji odvzeli sredstva za vojno, če bi storili več,” je odgovorila na vprašanje, ali bi moral biti ameriški predsednik strožji do ruskega kolega.
Edina možnost za mirovna pogajanja in konec vojne v Ukrajini je ustvarjanje pritiska na Rusijo in predsednika Vladimirja Putina, so poudarili udeleženci današnjega panela na BSF z naslovom Ukrajina: Dolga pot do miru. Omenjali so tudi pomen krepitve evropske obrambe in transatlantskih povezav ter potrebo po vojaški pomoči Ukrajini.
Latvijska zunanja ministrica Baiba Braže in namestnica generalnega sekretarja Nata Radmila Šekerinska sta prav tako izpostavili vlogo zveze Nato pri zagotavljanju podpore Ukrajini.
Šekerinska se je med drugim zavzela za močna varnostna jamstva za Ukrajino, krepitev njene sposobnosti za obrambo pred morebitnimi napadi v prihodnosti in “zagotavljanje miru skozi moč”, kar je tudi vloga Nata.
“Kar se zgodi z Ukrajino, bo odmevalo po celem svetu in vplivalo na to, kako bodo v prihodnje ravnali drugi voditelji in države,” je še ocenila.
Tako Šekerinska kot Braže sta večkrat poudarili, kako pomembna je krepitev evropske obrambe, da bi se zavarovali pred rusko grožnjo. Latvijska zunanja ministrica je ob tem izpostavila pomen transatlantskih povezav in povečanja izdatkov za obrambo.
Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk je glede konca vojne v Ukrajini dejal, da vidi dva možna scenarija: Prvi je “finski scenarij”, ki vključuje predajo dela ukrajinskega ozemlja Rusiji in posledično vključitev Ukrajine v zvezo Nato in EU. Drugi pa je “korejski scenarij”, v skladu s katerim bi se vojna v Ukrajini končala z vzpostavitvijo demilitariziranega območja po vzoru meje med Severno in Južno Korejo.
Miščenko je sicer dejal, da Ukrajina nikoli ne bo pristala na zamrznitev konflikta ali kapitulacijo.
Ameriško-britanski politični aktivist Bill Browder, ki je kot poslovnež pred več kot 20 leti deloval v največjih ruskih podjetjih in se zaradi izpostavljanja korupcije znašel v konfliktu s tamkajšnjimi oblastmi, pa je ocenil, da v pogajanjih z Rusijo obstaja velika mera naivnosti.
Ob sklicevanju na osebne izkušnje je dodal, da se Putin v konfliktu nikoli ne umakne, razen če nima druge izbire, zato ga je treba v mirovna pogajanja prisiliti – tako s sankcijami kot zagotavljanjem vojaške podpore Ukrajini. Pozval je tudi k zasegu in uporabi zamrznjenih ruskih sredstev za financiranje ukrajinske obrambe.
Nekoliko drugačno stališče sta predstavila vodja Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi in namestnik turškega zunanjega ministra Zeki Levent Gümrükcü, ki sta menila, da je treba kljub težavnosti voditi dialog tudi z rusko stranjo.
Gümrükcü je v nasprotju z večino sogovornikov menil, da je Rusija zainteresirana za mir, saj vojna v Ukrajini tudi za rusko stran pomeni ogromen strošek, tako v smislu gospodarske škode kot izgub na bojišču. Izpostavil je še vlogo Turčije kot gostiteljice neposrednih pogovorov med Rusijo in Ukrajino.