Opozicijske Svoboda, SD in Levica zahtevajo ustavno presojo zakona o Skoku in predlagajo njegovo začasno zadržanje. Kot sporne izpostavljajo določbe o imenovanju tožilcev in vodje Skoka, o kazenskem postopku in o katalogu kaznivih dejanj. Po njihovi oceni zakon ne sledi cilju boja proti korupciji, pač pa zaščiti koruptivnih.
Poslanke omenjenih strank opozicije, ki je bila že vse od priprave predloga zakona ostra do načrtovanih sprememb in je v parlamentarnem postopku neuspešno predlagala črtanje ključnih členov, so ob današnji predstavitvi zahteve za ustavno presojo poudarile, da nikakor ne nasprotujejo učinkovitemu pregonu korupcije.
A ocenjujejo, da rešitve v zakonu tega cilja ne zasledujejo, pač pa gre za dimno zaveso, katere cilj je neučinkovitost pri pregonu korupcije in padanje posameznih zadev na sodiščih.
Zahtevo za ustavno presojo so oprli na tri ključne točke. Prva zanje sporna določba, ki po njihovi oceni prinaša politično kadrovanje, je postopek imenovanja tožilcev. Po besedah poslanke Levice Tine Brecelj je pri tem sporno zlasti, da končne besede ne bo več imela stroka, torej državnotožilski svet, pač pa minister, ki bi lahko iz nabora kandidatov, ki bodo izpolnjevali formalne pogoje, izbral tudi takšnega, ki ga bo državnotožilski svet ocenil kot neprimernega. “Poleg tega pa bo večina v parlamentu izbirala tudi vodjo tožilcev Skoka. Torej pridemo v situacijo, ko naj bi bil tožilec, ki mu bo službo dal minister, tisti, ki bi preganjal ministrove koruptivne prijatelje. Lahko sklepamo, da bo precej ovir ali nevarnosti, da se bo to v resnici zgodilo,” je ocenila.
Opozicija svari tudi o predvidenem kazenskem postopku. Brecelj je opozorila, da je zakonodajalec v kazenski postopek prinesel pravila, ki jih pri svojem delu uporablja evropsko javno tožilstvo, a v teh ni ustrezno prilagodil korupcije, zato bo po njenih besedah nejasno, po katerem postopku bo tekel pregon v posamezni zadevi. “Vse te nejasnosti bodo skoraj gotovo pripeljale do tega, da bodo postopki padali, zadeve bodo razveljavljene, posledično pa sodnega epiloga, kar je eden od ciljev boja s korupcijo, ne bo,” je izpostavila poslanka in podpredsednica SD Andreja Katič, sicer tudi nekdanja pravosodna ministrica.
Tretji očitek predlagateljev ustavne presoje pa leti na katalog posameznih kaznivih dejanj, pri čemer po njihovem videnju manjkata dve ključni za pregon koruptivnih dejanj politikov, to sta zloraba uradnega položaja in oškodovanje javnih sredstev. “Zakon, ki naj bi bil velik prelom v boju s korupcijo, pravzaprav zagotavlja, da koruptivni politiki ne bodo nikoli sedli na zatožno klop,” je posvarila Brecelj.
Ustavnemu sodišču predlagajo absolutno prednostno obravnavo zahteve in začasno zadržanje zakona do končne odločitve, je pojasnila poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin.
Njena strankarska kolegica Lena Grgurevič pa je povedala, da predlagajo tudi sklic izredne seje odbora DZ za pravosodje, na kateri bi obravnavali težave trenutne ureditve na področju kazenskega postopka. Na seji po njenih besedah pričakujejo zlasti gradivo in pojasnila ministrstva o pripravi sprememb zakona o kazenskem postopku. Kot je izpostavila, namreč tudi stroko opozarja, da je v postopkih med glavnimi težavami izločanje dokazov, “postopki pa zato padajo kot zrele hruške”.
Tudi Katič je poudarila, da je področje kazenskega postopka tisto, ki mora biti najbolj dodelano, zato si ob dejstvu, da niso videli še nobenega osnutka, ne predstavlja, da bo minister še pred poletjem, ko naj bi bil vzpostavljen Skok, pred poslance prišel z usklajenim zakonskim predlogom.
Zakon o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (Skok) prinaša precejšnje spremembe pri pregonu najtežjih kaznivih dejanj. Med drugim predvideva preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v tožilski organ Skok in ustanovitev novega sodišča za zadeve s tega področja. Na novo opredeljuje tudi katalog kaznivih dejanj ter spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest, imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev. Zakon se bo začel uporabljati 1. julija 2027.
V koaliciji na čelu z ministrom za pravosodje Mihaelom Zupančič iz Demokratov, ki so vzpostavitev Skoka v predvolilni kampanji predstavljali kot eno ključnih obljub, so prepričani, da je zakon ključen za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Iz sodstva in tožilstva so se medtem zvrstila opozorila, da temu ne bo tako in da so rešitve premalo domišljene.

