V koalicijskih strankah pred referendumskim četverčkom volivke in volivce pozivajo, naj 11. oktobra na referendumih štirikrat oddajo glas za. Po besedah poslanca NSi Aleksandra Reberška glas za na vseh štirih referendumih pomeni podporo odpravi krivic, ki državljane že dolga leta razburjajo in delijo na prvo- in drugorazredne.
Volivci se bodo na zakonodajnem referendumu, ki je bil razpisan na podlagi zbranih skoraj 45.000 podpisov, izrekali za ali proti uveljavitvi novele zakona o parlamentarni preiskavi.
“Če želimo učinkovito preiskati korupcijo in politično odgovornost, moramo spremeniti zakon o parlamentarni preiskavi. Robert Golob in pripadniki levih nevladnih organizacij temu krčevito nasprotujejo, saj enostavno ne želijo preiskave energetskih poslov, financiranja stranke Svoboda in nevladnih organizacij,” je razloge za podporo zakonu strnil Reberšek.
Tudi vodja poslanske skupine Demokratov Elena Zavadlav Ušaj je poudarila, da noben funkcionar ne sme biti nedotakljiv. Kot je dejala, parlamentarna preiskava ni orodje za politično maščevanje, je orodje za ugotavljanje odgovornosti. Zato po njenih besedah vračajo enaka pravila za vse. Kdor je prepričan, da nima česa skrivati, pa se v preiskavi nima česa bati.
Na isto nedeljo bodo potekali še trije posvetovalni referendumi, ki so jih v koaliciji predlagali skupaj z Resnico. Med drugim se bodo volivci izrekali o pogojevanju pravice do denarne socialne pomoči z opravljanjem družbeno koristnega dela.
Reberšek je poudaril, da mora invalidom, bolnim, starejšim ali tistim, ki iz kakšnega drugega razloga ne morejo delati, država pomagati. Če pa je človek zdrav, spodoben za delo in prejema denarno socialno pomoč, je prav, da nekaj naredi za skupnost, kot primere pa je navedel pomoč v domu za starejše, čiščenju parka, pometanje pločnika ali kakšna lažja občinska opravila.
Po njegovih besedah ni pošteno, da bodo eni celo življenje le delali, drugi pa izkoriščali državo. Na resornem ministrstvu tako že urejajo, da denarna socialna pomoč ne bo stalen prihodek zdravih, za delo sposobnih ljudi, je pojasnil.
Mnenja je tudi, da bi moralo biti osnovno znanje slovenskega jezika pogoj za denarno socialno pomoč. Prav tako je njegov predlog, da bi posameznik moral sprejeti tudi delo za dve stopnji nižjo izobrazbo.
Glede posvetovalnega referenduma o volilni pravici tujcev je poslanec SDS Andrej Kosi pojasnil, da je danes situacija povsem drugačna kot leta 2002, ko so državljani tretjih držav s stalnim prebivališčem dobili volilno pravico na lokalnih volitvah. Število tujcev je po njegovih besedah bistveno večje, v nekaterih občinah predstavljajo tudi 18 ali več odstotkov prebivalcev.
Kot je dejal Kosi, se s tem zmanjšuje ustavna pravica, da ima oblast v državi ljudstvo, to oblast pa državljani izvajajo preko volitev. Tako želijo po Reberškovih besedah okrepiti glas slovenskih državljanov, da bodo imeli več besede pri tem, kako bodo živeli v lastni občini.
Pri tretjem posvetovalnem referendumu je Kosi pozval h glasovanju za ukinitev rtv-prispevka. Po njegovih besedah je nacionalna Radiotelevizija Slovenija postala neuravnotežen medij, nacionalna televizija pa predvaja novice, ki so bolj ali manj v prid levi politični opciji. Nekateri tako nacionalne televizije ne gledajo, če programa ne gledaš, pa ga tudi nisi dolžan plačevati, je dodal Kosi.
Na vprašanje, ali bi k uravnoteženosti lahko tudi sami prispevali s tem, da bi se odzvali na vabila v oddaje, je odvrnil, da že sama informativna vsebina nacionalne televizije ni uravnotežena. K temu pa je dodal, da prejšnja koalicija na novinarske konference sploh ni vabila medijev, ki pri njih niso bili priljubljeni, in se odzivala na njihova vabila.