Nekdanji evropski poslanec SDS in minister v vladi Andreja Bajuka Miha Brejc, ki je bil sinoči gost osrednjih večernih dnevnikih Televizijo Slovenija in POP TV seveda na temo zbiranja podpisov proti Zoranu Stevanoviću, vendar so ga še malo “zadrčali” in “izprašali o nekdanjem namestniku vodje prve slovenske obveščevalne službe VIS Romanu Jegliču, ki je bil namreč v začetku 90. let na VIS Brejčev pomočnik.
Spomnimo časopis Dnevnik v članku o Romanu jegliču zapisal, da naj bi leta 1988 prav on podpisal ovadbo, ki je privedla do aretacije sedanjega premiera Janeza Janše v aferi JBTZ. Po osamosvojitvi je bil namestnik Mihe Brejca, ki je po osamosvojitvi vodil VIS. Leta 1993 je Jeglič s pismom tedanjemu premieru Janezu Drnovšku povzročil odmeven škandal, zaradi katerega je bil Brejc razrešen.
"Joj, @peterjancic je ruski vohun!" (ob Jegliču)
— Franci Kek (@FranciKek) August 18, 2026
🙂 pic.twitter.com/b8gTNw3txW
V devetdesetih letih se je zapletel v afero s piramidno shemo catch-the-cash, nato pa pobegnil v Rusijo in v sibirskem Krasnojarsku postal predstavnik Gorenja. Pridobil je tudi rusko državljanstvo, navaja časnik. Brejc je za Dnevnik komentiral tudi , da se mu ne zdi verjetno, da bi Jeglič odšel v Rusijo, »ker bi imel morebiti stike s tamkajšnjimi varnostno-obveščevalnimi službami«
Nekdanji namestnik direktorja takratne Varnostno-informativne službe Roman Jeglič, ki ga povezujejo s prijateljico predsednice republike Viktorijo Krivolucko, je za POP TV potrdil, da živi v Sloveniji. “Takih iger iz leta ’49 se jaz ne grem,” pa se je odzval na njegovo pojavljanje v povezavi s prometno nesrečo predsednice Nataše Pirc Musar.
Jegliča so na POP TV prosili za odziv na medijsko poročanje o povezavah med njim in tesno prijateljico predsednico republike Nataše Pirc Musar Viktorijo Krivolucko, s katero je bil med bivanjem v Rusiji nekaj časa v intimni zvezi.
Lepa kolobocija! Roman Andrejevič Jeglič, ki ga ne more nihče najti, živi že 10 let v Bohinju, ima vikend na Krasu! Ker je njegov oče Andrej je ob prejemu ruskega državljanstva postal še Andrejevič. No, državljani, vse je preverejeno, vse je OK! Za zjokat! pic.twitter.com/sqZFUmbSLP
— Stasiland Slovenija (@IgorOmerza) August 19, 2026
Katera slovenska podjetja pa sta zastopala Krivolucka in pobegli namestnik SOVE Jeglič v od Ljubljane 6500 km odaljenem Krasnojarsku! Nihče, niti sodišče ga ne doseže, a on mirno posluje s Slovenijo!?? Bojda z Gorenjem! To mi ne izgleda kot pobeg!!! Bolj umaknitev! pic.twitter.com/mHdMqIvpvZ
— Stasiland Slovenija (@IgorOmerza) August 18, 2026
“Takih iger iz leta ’49 se jaz ne grem,” je dejal v telefonskem pogovoru ter dodal, “da bo vse prišlo na svoje mesto”. Leto 1949 je sicer zaznamoval začetek delovanja zloglasnega Golega otoka, kamor so po slovitem sestanku Informbiroja in sporu med Titom in Stalinom leto prej pogosto brez sodnega procesa poslali na tisoče ljudi, domnevnih simpatizerjev Stalina, je poročala POP TV. Poleg tega jim je Jeglič potrdil še, da je v Sloveniji in da živi v Bohinj
“O ljudeh nerad govorim kaj slabega, tako da o njem najraje ne bi rekel čisto nič. Ampak ker ste me vprašali, moram povedati. On (Roman Jeglič, op. p.) je pobegnil v Rusijo, ker sem ga preganjal s kazensko ovadbo zaradi njegovega početja v številnih zadevah. Ko se je potem slučajno vrnil, so ga takoj zaprli, nato so ga – ne vem, zakaj – izpustili in je šel takoj nazaj v Rusijo. Če je res, da je dobil rusko državljanstvo, je položaj še bolj zapleten, ker se rusko državljanstvo ne dobi kar tako. To ni zastonj,” je na vprašanje, ali obstaja možnost, da je Jeglič vpleten v varnostno obveščevalne mreže Rusije, v pogovoru za TV Slovenija s sicer izbranimi besedami povedal nekdanji šef VIS-a Miha Brejc, ki je nekoliko revidiral svoje prvotno mnenje o morebitnih stikih Jegliča z ruskimi službami.
Seveda so novinarji, v “osredotočanju” na povezavo med predsednico Natašo Pirc Musar in njeno prijateljico Viktorijo Krivolutskajo, Miho Brejca pozabili vprašati, kdo je pravzaprav postavil Romana Jegliča za njegovega namestnika. To bi bilo zanimivo izvedeti, čeprav se je Brejc o Jegliču že obširno razgovoril v intervju z naslovom : “Treba je vedeti, kaj nosiš na majici” objavljenem na spletni strani uradne strani SDS oktobra 2010.
Brejc je v intervjuju obširno spregovoril o aferi HIT VIS in o svojem namestniku Romanu Jegliču, ki je v javnem pismu takratnemu predsedniku vlade Janezu Drnovšku predlagal razrešitev svojega šefa.
“Ni me presenetilo, da so me potem čez noč razrešili.”Ali niste morali oditi, ker je visoki uslužbenec Visa, vaš pomočnik, takratnemu premierju Drnovšku v pismu izdal skrivnost, da ga vaša služba nadzoruje?”To pismo je bilo čista izmišljotina, ki ni omenjala samo nadzora nad Drnovškom, ampak celo vrsto neargumentiranih obtožb, nekatere so se nanašale celo na čas pred mojim prihodom v Vis, res absurdno. Napisal ga je Roman Jeglič, čigar vloga v finančni verigi Catch the cash je zelo nejasna. V mojem primeru je odigral umazano vlogo, morda ne edino, in bil zanjo najbrž dobro nagrajen, saj s plačo uslužbenca v policiji ni mogoče kupiti počitniških apartmajev. Proti njemu sem vložil tožbo, vendar ga vabila sodišča niso dosegla, ker je pobegnil v Rusijo. Vis ni nikdar nadzoroval Drnovška, so se pa v naših dokumentih znašla znana politična imena, recimo v zadevi Hit.”Saj res, zloglasni Brejčevi kovčki. Najbrž marsikdo poreče, da pišete svoje knjige na osnovi dokumentacije, skrite v njih.” Nobene dokumentacije nisem odnesel. Svojemu nasledniku na čelu Visa Janezu Siršetu, Drnovškovemu osebnemu prijatelju, nisem hotel predati le dokumentacije o Hitu, ker je bil sam v njej večkrat omenjen. Tajne službe hranijo svoje dokumente na več lokacijah, in ker je šlo za delikatno zadevo, sem agentu, ki sem mu zaupal in je te stvari vodil, naročil, naj poskrbi, da bo tistega dne dokumentacija o Hitu v parlamentu. Na TV-posnetkih je jasno vidno, da sem vstopil v parlament z majhnim kovčkom, pred komisijo pa sem nato prišel z dvema večjima kovčkoma….” je med drugim leta 2010 povedal Brejc.
Čeprav je bilo že pred 16 leti torej znano, da je jeglič v Rusiji, je bilo ta informacija za medije ob nesreči Pirc Musarjeve veliko odkritje. Brejc se je nekoliko bolj razgovoril pri Urošu Slaku sinoči v 24UR Zvečer.
Slak: Gospod Brejc, kako vi zdaj gledate na to nastalo situacijo okrog teh varnostnih tveganj glede na to, da je prijateljica predsednice republike Viktorija Krivoluckaja tudi ruska državljanka, da je bila v tem službenem vozilu? Predsednica pravi, da jo je SOVA leta 2016 preverila. SOVA je danes odgovorila, da ni zaznala novih tveganj. Nekateri strokovnjaki pa ravno ta tveganja izpostavljajo. Kako vi kot nekdanji direktor Varnostno-informativne službe vidite nastalo situacijo?
Brejc: »Ja, ta zadeva je pa res zapletena, ne. Ker tisti, ki poznajo delovanje ruskih obveščevalnih služb, vedo, da oni postavijo svoje agenture po vsem svetu in nedvomno jih imajo tudi v Sloveniji. SOVA je imela tukaj srečo, pa je nekaj odkrila in tako naprej, to, kar vemo, ne, ampak to še ne pomeni, da tukaj ni njihovih agentov. Druga stvar je, da so speči agenti. To so pač ljudje, ki so običajni državljani, mogoče Slovenije ali pa nekaj takega, in ne počnejo nič do tistega trenutka, ko pride signal, da morajo nekaj storit. Iz tega zornega kota bi jaz gospe predsednici odsvetoval vsakršno nadaljnje komuniciranje s to gospo. Pa ne mislim, da je ona agentka, vendar je treba biti previden, ker ne vem, ne, koliko so v Rusiji pri teh stvareh popustljivi. Zadeva pa je taka, da moramo tudi vedeti, da SOVA zagotovo nima dovolj inštrumentov in komunikacij , da bi lahko stoodstotno govorila o tem, kdo je in kdo pa ni agent. Moramo imeti realnost pred očmi. Tako da, kot rečeno, predsednico je treba po moje zdaj zaščitit, da se preiskava opravi seveda pa mora tudi ona svoj delež prispevati k temu.«
Slak: Kako pa gledate potem na to povezavo, ki se je izpostavila v zadnjih dneh? Izpostavil jo je časopis Dnevnik, nekaj smo dodali tudi z našo raziskavo – to povezavo med nekdanjim vašim pomočnikom, gospodom Jegličem, in Krivoluckajo. Ob tem Dnevnik piše, da naj bi imel Jeglič tudi rusko državljanstvo in da sta živela skupaj v Rusiji na istem naslovu?
Brejc: »No, moramo vedeti, da rusko državljanstvo ni zastonj. Če je dobil rusko državljanstvo, je s tem prevzel tudi neke obveznosti. Kakšne, seveda jaz ne vem, ne. Ampak vsekakor je ta gospod vreden pozornosti kontraobveščevalne službe.«
Slak: Zakaj, po vašem mnenju? Kako ste ga vi takrat doživljali kot vašega namestnika? Vemo, prebrali smo tudi to, lahko v Dnevniku, oziroma je bilo tudi splošno znano, ne, da naj bi vi morali oditi z mesta direktorja, ko vas je on neupravičeno, kot se je kasneje izkazalo, obtožil, da vi vohunite za predsednikom vlade Drnovškom, kar se je kasneje izkazalo za neresnično. Kakšen je on?
Brejc: »O gospodu Jegliču ne bi rad kaj dosti govoril, zato ker je moj princip, da o ljudeh ne govorimo slabo. O njem ne bi najraje čisto nič rekel. Ker sem bil pa njegov predstojnik, lahko povem, da je pač – to je bilo splošno znano v službi – bil nesposoben in da je bil na listi za odstrel, še posebej po tem, ko je prišel k meni z zahtevo, da bi se služba nekako vpletla v … kjer je bil on seveda do vratu noter. Keč de case. Jaz sem ga seveda vrgel iz pisarne nemudoma.
In seveda je on vedel, da bo moral iti, in se je potem skušal maščevati, čeprav je bila stvar neumna. Jaz sem takrat dal že Drnovšku odstopno izjavo, v skladu z zakonom, in sem nameraval oditi, pa mi Drnovšek ni pustil, ne. Rabili so torej neko afero in Jeglič je spisal neko skrpucalo, kjer so mi očitali stvari, ki so se zgodile še preden sem jaz sploh prišel tja. In tako naprej. Skratka, ena votla situacija, ki dokazuje pač, kakšen karakter je to. To je vse, kar lahko rečem.«