Poslanske skupine Svoboda, Levica in SD danes v DZ vlagajo predlog novele zakona o referendumu in ljudski iniciativi, s katerim predlagajo dva stalna referendumska dneva, ki bi bila drugo nedeljo v aprilu in drugo nedeljo v oktobru. S tem bi znižali finančne stroške in okrepili udeležbo volivcev na referendumih.
V Svobodi menijo, da je referendum za demokracijo neprecenljiv, zato mora biti njegova izvedba “čim bolj predvidljiva, enostavna, pravična in tudi dostopna,” je v današnji izjavi za medije poudarila poslanka Svobode Tereza Novak. S tem namenom predlagajo uvedbo dveh stalnih referendumskih dni, in sicer drugo nedeljo v aprilu in drugo nedeljo v oktobru. Če bi bil referendum na praznik, pa bi se datum referenduma zamaknil za teden dni, je poudarila.
Tak predlog po mnenju Novak predstavlja predvidljivost, z njim bi tudi znižali finančne stroške referendumov. Spomnila je, da je pobuda za predlagane rešitve prišla iz ljudske iniciative Glas ljudstva. V Svobodi verjamejo, da bi na ta način okrepili udeležbo ljudi na referendumih, ob čemer je Novak izrazila upanje, da bodo predlog podprle tudi druge stranke.
Pobudo podpirajo tudi v stranki SD, je poudarila poslanka Andreja Katič. V stranki menijo, da si ljudje želijo več neposredne demokracije, tudi zato, ker politiki sprejemajo zakone, ki niso najbolj po volji ljudi, je poudarila.
Po besedah poslanke Levice Nataše Sukič referendumi ne smejo biti orodje političnega taktiziranja, ampak morajo biti predvidljiv in dostopen mehanizem za uresničevanje neposredne demokracije. Kot je poudarila, v Levici s tem predlogom uresničujejo tudi eno od njihovih predvolilnih zavez.
Predlagatelji sprememb referendumske zakonodaje se o teh pred vložitvijo v parlamentarni postopek niso pogovarjali s strankami koalicije, pričakujejo pa, da bi bil predlog lahko sprejemljiv tudi zanje.
Referendumski dan, na katerih se bodo volivci izrekali o več vprašanjih, se namreč obeta že to jesen. DZ je za 11. oktober že razpisal zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, sočasno s tem pa bi koalicija izvedla tudi tri posvetovalne referendume. Volivce bi povprašali o pogojevanju denarne socialne pomoči delovno sposobnim osebam z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela, o ukinitvi obveznega plačevanja rtv-prispevka in o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.
V strankah opozicije ob tem poudarjajo, da zagovarjajo možnost referendumskega izrekanja volivcev, a v predlaganih temah vidijo zlasti preusmerjanje pozornosti, še posebej od teme že razpisanega zakonodajnega referenduma.
Predstavnice treh opozicijskih strank pa so opozorile tudi na po njihovem mnenju morebitno sporen predlog za posvetovalni referendum o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Referendumska zakonodaja namreč določa, da DZ lahko razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane. To pa lahko stori, preden končno odloči o posameznem vprašanju.
A koalicija je v začetku mandata že sprejela zakon, ki to volilno pravico odvzema, nasprotniki pa so vložili pobudo za referendumsko odločanje. Zbiranje podpisov za razpis referenduma bo steklo septembra, vsaj do izteka roka za zbiranje pa zakon ne bo stopil v veljavo.
Po besedah Katič sta torej zdaj v teku dva postopka, pri čemer bodo morale pravne službe ugotoviti oz. povedati, kako naprej. Sama pa meni, da je treba postopek, ki je že v teku, dokončati, ter da je težko govoriti o posvetovalnem referendumu v zadevi, za katero je zakon že sprejet.
To je izpostavila tudi Sukič: “Ko akt enkrat sprejmeš, ga sprejmeš in takrat so na potezi bodisi ustavno sodišče bodisi ljudje bodisi zadeva stopi v veljavo.” Tako meni, da spraševanje ljudi po mnenju “post festum” ni smiselno. Kot je še dodala, pa bi lahko morda šlo tudi za analogijo, skladno z nedavnim primerom referenduma v Ljubljani, ko je “župan ugotovil, da je dovolj zbranih podpisov za referendum, je naenkrat razveljavil odlok, ki ga je pred tem uveljavil, in kot vidimo, je referendum vendarle bil”.