Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je danes očitke glede delovanja institucije Zagovornika, ki so bili izrečeni Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je danes očitke glede delovanja institucije Zagovornika, ki so bili izrečeni na torkovi seji mandatno-volilne komisije DZ, ocenil kot neosnovane in populistične. Kot je opozoril, Zagovornik potrebuje sredstva in kader, da lahko izvaja naloge po zakonu o varstvu pred diskriminacijo.
V javnosti pa odmeva incident, ki se je včeraj zgodil v duelu med poslancem Svobode Lenartom Žavbijem in vodjo poslanske skupine SDS Jelko Godec. V polemiki je poslancem Lenartom Žavbijem in Godčevo glede financiranja zagovor zagovornika načela enakosti, ki ga je zadnja dva mandata vodil Miha Lobnik, je Žavbi ,poleg finančnih sredstev, omenil tudi “vazalin”
Ko mora @jelka_godec @PS_SDS v hramu demokracije krotiti poslanca Svobode Lenarta Žavbija zaradi njegovega homofobnega izpada. Slišim, da se bo zagovornik odzval na tiskovni ob 12h. Kaj na homofobijo v Svobodi porečejo Legibitra & Parada Ponosa, @BRajgelj ? pic.twitter.com/Gz8Zn3TTt9
— Luka Svetina (@LukaSvetina) July 8, 2026
Je celotni posnetek. Poslanec je v “offu” med mojo razpravo izrekel, kar piše v podnapisih.
— Jelka Godec (@jelka_godec) July 8, 2026
Vendar je Lobnik na današnji novinarski konferenci spomnil, da je bila Slovenija leta 2015 tik pred tožbo Evropske komisije, ker po 10 letih članstva v EU ni prenesla v svoj pravni red direktiv, ki so predpisovale tako vrsto dejavnosti, kot jo zdaj opravlja Zagovornik. S sprejetjem zakona o varstvu pred diskriminacijo leta 2016 pa je bilo poskrbljeno, da je izpolnila svoje članske obveznosti.
Slovenija se je takrat od možnih evropskih modelov tudi po priporočilu Evropske komisije po njegovem pojasnilu odločila, da ustanovi samostojno institucijo Zagovornika. Kot je pojasnil, ima 18 evropskih držav samostojno telo, 11 držav pa obliko v kombinaciji z Varuhom človekovih pravic.
Priznal je, da se ves čas obstoja soočajo z vprašanjem o morebitnem podvajanju dela z Varuhom. “Vendar se naše delo nikakor ne podvaja,” je zagotovil. Z Varuhom sodelujejo in se dopolnjujejo, a po zakonih imata obe instituciji zelo različne pristojnosti. Varuh se ukvarja s človekovimi pravicami na splošno in je predvsem odgovoren za varstvo ljudi pred državo, Zagovornik pa ima pristojnost, da preverja spoštovanje načela enakosti tudi v zasebnem sektorju. “Zagovornik lahko ljudi spremlja v sodnih postopkih in vodi postopke ugotavljanja diskriminacije, česar Varuh ne počne,” je pojasnil.
Glede očitkov članov komisije DZ o rasti števila zaposlenih pa je izpostavil, da je za izvajanje ciljev po zakonu potreben kader. Letno se na institucijo obrne približno 600 ljudi v različnih stiskah, v katerih se znajdejo zaradi različnih osebnih okoliščin, denimo invalidnosti ali starosti. Pripravljajo pa tudi priporočila k zakonodaji, ki se nanaša na njihovo področje, ugotavljajo diskriminacijo v posameznih primerih, branijo svoje odločbe pred upravnim sodiščem in sprožajo pravne spore. “Dobili smo nekaj odmevnih pravnih sporov na ustavnem in na vrhovnem sodišču,” je spomnil.
Torkove teze posameznih poslank in poslancev o neučinkovitosti Zagovornikovega delovanja so ga zelo presenetile še zlasti glede na pohvale ob predstavitvi njegovih letnih poročil v DZ v zadnjih devetih letih. Prav tako pohvale prejema iz EU.
Ob očitku poslanca Svobode Lenarta Žavbija na račun njegove nepopustljivosti pri zahtevah za proračunska sredstva za Zagovornika za več zaposlenih je denimo dejal, da je kot predstojnik neodvisnega organa odgovoren, da ljudem zagotavlja storitve, ki jim jih je država v zakonu obljubila.
Podobno je odgovoril drugim poslancem, ki so v torek ocenili, da bi lahko v primeru, če bi Zagovornik prešel pod Varuha, prihranili pri zaposlenih. Tako je poslanka SDS Anja Bah Žibert povedala, da ima Varuh 59 zaposlenih, Zagovornik pa 26. Glede na skoraj sto zaposlenih bi bilo po njeni oceni veliko bolje, da bi oba organa delovala “združeno”.DZ, ocenil kot neosnovane in populistične. Kot je opozoril, Zagovornik potrebuje sredstva in kader, da lahko izvaja naloge po zakonu o varstvu pred diskriminacijo.
Vendar je Lobnik na današnji novinarski konferenci spomnil, da je bila Slovenija leta 2015 tik pred tožbo Evropske komisije, ker po 10 letih članstva v EU ni prenesla v svoj pravni red direktiv, ki so predpisovale tako vrsto dejavnosti, kot jo zdaj opravlja Zagovornik. S sprejetjem zakona o varstvu pred diskriminacijo leta 2016 pa je bilo poskrbljeno, da je izpolnila svoje članske obveznosti.
Slovenija se je takrat od možnih evropskih modelov tudi po priporočilu Evropske komisije po njegovem pojasnilu odločila, da ustanovi samostojno institucijo Zagovornika. Kot je pojasnil, ima 18 evropskih držav samostojno telo, 11 držav pa obliko v kombinaciji z Varuhom človekovih pravic.
Priznal je, da se ves čas obstoja soočajo z vprašanjem o morebitnem podvajanju dela z Varuhom. “Vendar se naše delo nikakor ne podvaja,” je zagotovil. Z Varuhom sodelujejo in se dopolnjujejo, a po zakonih imata obe instituciji zelo različne pristojnosti. Varuh se ukvarja s človekovimi pravicami na splošno in je predvsem odgovoren za varstvo ljudi pred državo, Zagovornik pa ima pristojnost, da preverja spoštovanje načela enakosti tudi v zasebnem sektorju. “Zagovornik lahko ljudi spremlja v sodnih postopkih in vodi postopke ugotavljanja diskriminacije, česar Varuh ne počne,” je pojasnil.
Glede očitkov članov komisije DZ o rasti števila zaposlenih pa je izpostavil, da je za izvajanje ciljev po zakonu potreben kader. Letno se na institucijo obrne približno 600 ljudi v različnih stiskah, v katerih se znajdejo zaradi različnih osebnih okoliščin, denimo invalidnosti ali starosti. Pripravljajo pa tudi priporočila k zakonodaji, ki se nanaša na njihovo področje, ugotavljajo diskriminacijo v posameznih primerih, branijo svoje odločbe pred upravnim sodiščem in sprožajo pravne spore. “Dobili smo nekaj odmevnih pravnih sporov na ustavnem in na vrhovnem sodišču,” je spomnil.
Torkove teze posameznih poslank in poslancev o neučinkovitosti Zagovornikovega delovanja so ga zelo presenetile še zlasti glede na pohvale ob predstavitvi njegovih letnih poročil v DZ v zadnjih devetih letih. Prav tako pohvale prejema iz EU.
Ob očitku poslanca Svobode Lenarta Žavbija na račun njegove nepopustljivosti pri zahtevah za proračunska sredstva za Zagovornika za več zaposlenih je denimo dejal, da je kot predstojnik neodvisnega organa odgovoren, da ljudem zagotavlja storitve, ki jim jih je država v zakonu obljubila.
Podobno je odgovoril drugim poslancem, ki so v torek ocenili, da bi lahko v primeru, če bi Zagovornik prešel pod Varuha, prihranili pri zaposlenih. Tako je poslanka SDS Anja Bah Žibert povedala, da ima Varuh 59 zaposlenih, Zagovornik pa 26. Glede na skoraj sto zaposlenih bi bilo po njeni oceni veliko bolje, da bi oba organa delovala “združeno”.