Skupina državljanov s prvopodpisanimi nekaterimi člani nekdanjega odbora za varstvo človekovih pravic začenja zbiranje 2500 podpisov pod pobudo za začetek postopkov za naknadni zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Menijo, da novela odpravlja temeljne varovalke pravne države in odpira prostor politični zlorabi.
Pod pobudo so prvopodpisani člani nekdanjega odbora za varstvo človekovih pravic, ki so ga ustanovili pred 38 leti, Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Igor Vidmar, Rastko Močnik in tudi Vlado Miheljak.
Noveli zakona, ki jo je DZ sprejel v torek, nasprotujejo, ker ocenjujejo, da nova koalicija z njo dobiva orodje, “s katerim lahko ustrahuje, javno linča in politično obračunava z vsakim, ki se ji zoperstavi”. Menijo, da spreminja parlamentarno preiskavo v “orožje za nadlegovanje opozicije, novinarjev, akademikov in civilne družbe”.
Po njihovem prepričanju namreč novela odpravlja temeljne varovalke. “Do sedaj vas je pred samovoljo politikov ob začetku preiskave ščitilo ustavno sodišče. Nov zakon to ukinja in vsakogar, ki se bo znašel v nemilosti politike, prepušča obračunavanju brez zaščite. Pritožite se lahko šele na koncu preiskave, ko je škoda že narejena. Vaš ugled je uničen, pravice pa kršene, preden o tem sploh odloča sodišče,” so zapisali tudi na posebni spletni strani politicnapolicija.si, kjer nizajo kritike zakona.
"V kolegiju Odbora za varstvo človekovih pravic sodeluje skupina komunistov, ki delujejo proti politizaciji odbora…" Janez Stanovnik
— Janez Janša (@JJansaSDS) May 27, 2026
Zdaj vemo, kdo so bili… https://t.co/69w28yoNAO
Spomnili so tudi, da je v preteklosti parlamentarna večina razreševala člane preiskovalne komisije, ki ji niso bili po godu. Člana je opredelila za pričo in ga zaradi nezdružljivosti funkcij razrešila. Zato je bila leta 2024 uvedena možnost, da razrešeni član vloži tožbo na vrhovno sodišče. Te možnosti po noveli nima več. “V komisiji bodo torej spet lahko sedeli sami naši,” navajajo.
Opozorili so tudi dosedanjo ureditev, po kateri je lahko sodni svet od ustavnega sodišča zahteval presojo, ali je akt o odreditvi preiskave skladen z neodvisnostjo sodnikov in sodstva, takšna zahteva pa je ustavila delovanje komisije. Po noveli pa se lahko preiskava zoper sodnike začne že medtem, ko postopek pred ustavnim sodiščem še teče.
“Z izključitvijo sodnega nadzora se ruši ravnovesje vej oblasti, kar je prvi korak k avtokratskemu vladanju in utišanju kritike,” menijo pobudniki, ki so 38 let po borbi civilne družbe za demokracijo danes ugotavljali, da pridobljene pravice niso samoumevne in se je zanje treba še naprej boriti. Prav tako so bili kritični do postopka sprejemanja sprememb, ki so se sprejele po skrajšanem postopku, brez javne razprave.
Sporočilo za javnost objavljamo v celoti spodaj:
“Na današnji novinarski konferenci na simbolni lokaciji, kjer je deloval Odbor za varstvo človekovih pravic, so nekdanji člani odbora predstavili pobudo za referendum proti politični policiji, ki jo uvaja včeraj sprejeta novela Zakona o parlamentarni preiskavi.
»Naslednji teden bo minilo 38 let od ustanovitve Odbora za varstvo človekovih pravic. Ustanovili smo ga v boju proti kršitvam človekovih pravic, policijski državi in politični policiji.
Včeraj sprejeta novela Zakona o parlamentarni preiskavi nas vrača prav teh 38 let nazaj. Odpravlja praktično vse varovalke pred politično zlorabo in instrumentalizacijo parlamentarnih preiskovalnih komisij. Medtem ko lahko danes vsakdo, ki je tarča potencialne zlorabe, pri Ustavnem sodišču izpodbija sklep o ustanovitvi parlamentarne komisije in njene zahteve, če sumi na nezakonito ali protiustavno ravnanje, nova koalicija s to novelo pravico do vnaprejšnjega, ustavno zagotovljenega pravnega varstva preprosto ukinja. Parlamentarne preiskovalne komisije spreminja v politično policijo, targetiranim posameznikom in skupinam pa jemlje temeljne varovalke pravne države, ki so osnova vsake demokratične družbe.
Takšna politična policija bo lahko brez sodne odredbe preiskovala vse in vsakogar, od bank bo pridobivala bančne račune, od operaterjev zasebne komunikacije, od imetnikov gradiv avdio in video posnetke, od policije, FURS-a in drugih upravnih organov pa vso dokumentacijo, s katero razpolagajo. Brez učinkovitega nadzora in brez možnosti, da bi njeno ravnanje kdo pravočasno ustavil.
Parlamentarna preiskava ni kazenski postopek, preiskovanec ni obdolženec, politiki pa niso ne policija, ne tožilstvo, še najmanj pa inkvizicijsko sodišče.
Z novelo Zakona o parlamentarni preiskavi nova koalicija dobiva orodje, s katerim lahko ustrahuje, javno linča in politično obračunava z vsakim, ki se ji zoperstavi.
Leta 1988 smo živeli v sistemu, kjer ni bilo formalne demokracije in so bila pooblastila represivnih organov (pre)velika in preveč ohlapna, a so se iz dneva v dan, tudi s samoanimacijo civilne družbe po aretaciji 1988 širile meje svobode in prostosti. Sedaj, leta 2026, nam grozijo vzvratni procesi. Ne le da se zapirajo že osvojeni prostori svobode, celo po formalnih demokratičnih standardih se poskuša omejiti možnost pravnega varstva. Kot da drvimo nazaj ali morda naprej v leto 1988. Tega ne privoščimo nikomur. Ne želimo in predvsem ne smemo dovoliti, da se takratni časi ponovijo.
Zato danes najavljamo pobudo za razpis referenduma in pozivamo vse sodržavljanke in sodržavljane, ki verjamejo v vrednote osamosvojitve Republike Slovenije, da se nam ponovno pridružijo in oddajo svoj podpis.
Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Igor Vidmar, Rastko Močnik in Vlado Miheljak”
Vlado Miheljak je ob tem izpostavil: “Ko so pred 38 leti aretirali Janeza Janšo, je završalo v krogih, ki sem jim skupaj z ostalimi današnjimi sopodpisniki takrat pripadal in na hitro se je sestala ad hoc združba v prostorih Mladine. Ni bila pretirana gneča. Vsi smo se stlačili v kakšnih 20 m2 veliko osrednjo sobo uredništva. Bila je prisotna takratna civilna družba v najboljšem pomenu besede. In če bi mi kdo takrat rekel, da bo taista civilna družba, ki je onega nesrečnika vlekla iz zapora, nekoč spet državni sovražnik, ki ga je treba zatreti ali vsaj omejiti, da bo Mladina v očeh takratnih žrtev dobila enak status, kot je imela v razmerju do JLA v času procesa, da bodo sindikati nadloga, da bo odprta fronta proti medijem, kulturnim institucijam, univerzi, da bo človek, ki je izplaval iz procesa na valovih civilne družbe, danes videl v njej sovražnika, bi bil prepričan, da je izgubil realitetno kontrolo. In lahko potrdimo. Res jo je izgubil.”