Nekdanji zunanji minister in diplomat Dimitrij Rupel je ob praznovanju 80. rojstnega dne predstavil novo knjigo Dobri nameni. V njej je predstavil ključne trenutke ob osamosvojitvi države, z dobrimi nameni pa je po njegovih besedah tudi v politiki tlakovana pot v pekel. Govorci so potegnili tudi vzporednice z aktualno politično situacijo.
Slavnostni govorci na akademiji, ki so jo organizirali Slovenska matica, Nova univerza in Inštitut Nove revije, so bili nekdanji ustavni pravnik Peter Jambrek, nekdanji notranji minister Igor Bavčar, publicist Igor Omerza in predsednik SDS Janez Janša. Na akademijo so prišli tudi mnogi drugi ugledni gosti med drugi: nekdanji predsednik Borut Pahor, nekdanji nadškof Anton Stres, nekdanji predsednik vlad Lojze Peterle, nekdanji minister za izobraževanje Žiga Turk, nekdanji predsednik DZ Janez Podobnik, nekdanji minister za kulturo Vasko Simoniti, uradni govorec v času osamosvajanja politik Jelko Kacin in nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar.
Iskrene čestitke Dimitriju Ruplu ob njegovi 80-letnici.
— Janez Janša (@JJansaSDS) April 7, 2026
Pred 37 leti smo v njegovem kabinetu na fakulteti dokončali zadnji osnutek Majniške deklaracije, ki še danes ni v celoti uresničena. Želeli smo državo slovenskega naroda, v kateri si bomo sami določali vero in postave.… pic.twitter.com/GTV270rm9M
Jambrek je Ruplovo knjigo predstavil kot roman o zgodovinsko pomembnih osebah in dogodkih. Njegov osrednji subjekt pa je Slovenija, saj Rupel poleg njenega rojstva opisuje tudi “njene poroke in razveze, ob tem pa njene številne zablode in dosežke”.
Rupel je v nagovoru dejal, da se je v pravem trenutku pridružil veliki osamosvojitveni generaciji. Med njene člane pa poleg sebe, Janše, Bavčarja, Omerze in Jambreka, šteje še Franceta Bučarja, Ivana Omana, Tarasa Kermaunerja, Jožeta Pučnika, Nika Grafenauerja, Tineta Hribarja, Milana Kučana, Lojzeta Peterleta in Janeza Drnovška. Simboli te generacije so samostojna, neodvisna država, ki je članica Organizacije združenih narodov, EU in Nata, je naštel. Domoljubne generacije po njegovem mnenju družijo dobri nameni v zvezi s slovenskim narodom, nesporno sporočilo knjige pa je, da je z dobrimi nameni tlakovana pot v pekel.
Jambrek je potegnil vzporednice med izidom prvih demokratičnih volitev, 8. aprila 1990, in letošnjimi parlamentarnimi volitvami. Podobnosti so po njegovem mnenju v rezultatu, ki gre “v korist kontinuitete strank, naslednic Demosove ureditve”.
Predsednik NSi Jernej Vrtovec in predsednik Demokratov Anže Logar sta v t. i. tretji blok povabila tudi stranko SD, kar je bilo po Jambrekovi oceni “velikodušno darilo, primerljivo s ponujeno roko sprave”. Zavrnitev povabila s strani SD pa vidi kot simbolno sporočilo, da se ni ponovilo spravljivo leto 1989. Če se ne more ponoviti sinergija dveh blokov, je pametno ponoviti vsaj Demosovo izkušnjo, je prepričan.
Rupel Dobre namene trenutno vidi v namenih Janše in t. i. tretjega bloka, ki ga tvorijo NSi, Demokrati in Resni.ca, da sestavijo “neko novo vlado” in prekinejo tradicijo prevlade “levičarske politike”. Tudi vladi Roberta Goloba so “priročnik za vladanje” napisali v Levici, je dejal.
Slovesnosti se je udeležil tudi prvi predsednik vlade Lojze Peterle, ki je v izjavi za medije ocenil, da je ustanovitev tretjega bloka precej prispevala h kristalizaciji trenutne politične situacije. “Mislim, da bo izredno težko sestaviti vlado na osnovi koalicije, ki je vladala doslej,” je dejal. Ob tem je ocenil, da “bomo doživeli zelo zanimiv teden”. Izvolitev predsednika DZ bo indikacija, “kam bodo stvari šle”. V tem trenutku pa ne pričakuje, da bi bil za predsednika DZ izvoljen Janez Cigler Kralj (NSi) oz. da bi poslanci že zdaj izvolili predsednika DZ “iz te strani”. Tudi v to, da bi vlado vodil kdo drug kot Janša ali Robert Golob, Peterle ne verjame.
Janša pa se je v nagovoru spominjal nastanka majniške deklaracije, kjer sta v Ruplovem kabinetu soglasje prejela dva še vedno aktualna stavka, da “želimo živeti v suvereni državi slovenskega naroda, kjer si bomo sami določali vero in postave”, je dejal Janša. Meni, da ta drugi stavek še ni uresničen, saj “to v glavnem dela nekdo drug za nas”. Slovenija po njegovi oceni ni uspešno izpeljala tranzicije in je zelo blizu temu, da imamo “namesto vladavine prava vladavino korupcije in namesto svobode govora monopole laži”.