Slovenija in Madžarska sta naredili pomemben korak k krepitvi energetske povezanosti, saj sta se dogovorili o izgradnji čezmejnega plinovoda, ki bo zapolnil še zadnjo manjkajočo plinsko povezavo med državama.
Projekt bo poleg zemeljskega plina omogočal tudi transport vodika in biometana, kar ga umešča med ključne infrastrukturne projekte prihodnje nizkoogljične energetike.
Dvosmerni plinovod za večjo varnost oskrbe
Slovenski operater prenosnega sistema Plinovodi in madžarski operater FGSZ sta podpisala pismo o nameri za izgradnjo dvosmernega plinovoda.
Cilji projekta so:
- diverzifikacija dobavnih poti,
- boljši dostop do plinskih skladišč v regiji,
- povečanje fleksibilnosti in zanesljivosti oskrbe s plinom.
Madžarski minister za zunanje zadeve Péter Szijjártó je poudaril, da bo začetna zmogljivost plinovoda znašala 440 milijonov kubičnih metrov letno, z možnostjo povečanja na 1,7 milijarde kubičnih metrov.
Povezava tudi z LNG viri
Nova povezava bo Madžarski omogočila dostop do utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) prek Italije, kar dodatno povečuje strateški pomen projekta za širšo regijo.
Po podatkih Plinovodov bo začetna zmogljivost znašala približno 50.000 kubičnih metrov na uro, z možnostjo povečanja na 190.000 kubičnih metrov na uro.
Plinovod bo dolg okoli 115 kilometrov, od tega približno 40 kilometrov na madžarski strani, kjer bo zgrajena tudi kompresorska postaja.
Priprava na prihodnost: vodik in biometan
Posebnost projekta je njegova tehnološka prilagodljivost, saj bo plinovod že v osnovi pripravljen za transport obnovljivih plinov, kot sta vodik in biometan.
Direktor družbe Plinovodi Matija Bitenc je ob podpisu poudaril, da projekt pomeni pomemben korak k razvoju sodobnega energetskega sistema. »S tem ustvarjamo pogoje za stabilen in tehnološko prilagodljiv energetski sistem prihodnosti,« je dejal.
Krepitev regionalnega sodelovanja
Podpis pisma o nameri v Budimpešti, ob prisotnosti ministra Bojana Kumra, potrjuje krepitev sodelovanja med državama na področju energetike.
Projekt predstavlja pomembno infrastrukturo za prihodnja desetletja, saj združuje energetsko varnost danes in pripravo na nizkoogljično prihodnost.