Slovensko industrijsko podjetje Talum načrtuje postavitev velikih sončnih elektrarn s skupno močjo do 60 MW na območju svojih dveh zaprtih odlagališč odpadkov v Kidričevem. Projekt bi lahko pomembno prispeval k razvoju večjih sončnih elektrarn v Sloveniji, kjer trenutno skoraj celotno nameščeno moč – okoli 1,5 GW – predstavljajo manjši sistemi na objektih podjetij in gospodinjstev.
Za primerjavo: trenutno največja delujoča sončna elektrarna v Sloveniji ima moč 7,1 MW in se nahaja pri vasi Krvavi Potok, v obratovanje pa je vstopila julija letos. Med večjimi projekti so sicer še širitev elektrarne Prapretno z 6 na 9,8 MW ter načrtovana plavajoča sončna elektrarna Družmirje z močjo kar 140 MW.
Sončne elektrarne na degradiranih površinah
Talum je za STA pojasnil, da razvija projekt postavitve sončnih elektrarn na zaprtih industrijskih odlagališčih, ki že imajo veljavna okoljevarstvena dovoljenja. Projekt je skladen z zakonom o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov ter s trajnostnimi usmeritvami države, poroča RTV Slovenija.
Podjetje je julija pri Ministrstvu za naravne vire in prostor začelo postopek pridobivanja soglasij, vključno z dodatnimi strokovnimi študijami. Z nadaljnjo pripravo dokumentacije in aktivnostmi za gradnjo bo nadaljevalo po prejemu uradnega odgovora ministrstva.
Izkušnje z obnovljivimi viri in hranilniki
Talum se z obnovljivimi viri že ukvarja. Leta 2023 je na petih objektih namestil sončne elektrarne s skupno močjo 3,78 MW. Na njegovem območju že delujeta tudi dva baterijska hranilnika energije:
- NGEN je leta 2020 zagnal sistem z močjo 15 MW / 30 MWh,
- GEN-I pa je pred vema mesecema odprl hranilnik 12 MW / 24 MWh.
- NGEN je napovedal tudi postavitev dodatnega 70-megavatnega hranilnika, kar območje Kidričevega postavlja med pomembnejša vozlišča za shranjevanje električne energije v Sloveniji.
Nasprotovanja in vprašanja glede rdečega blata
Projekt pa je sprožil tudi nasprotovanja. Lokalna nevladna organizacija Gibanje za Kidričevo je pismo z ugovori naslovila na predsednika vlade Roberta Goloba in Evropsko komisijo. Opozarjajo, da sončnih elektrarn ne bi smeli graditi na območjih z rdečim blatom, ki ga je Evropska komisija leta 2014 po nesreči na Madžarskem uvrstila med nevarne rudarske odpadke.
Talum odgovarja, da ima odlagališče rdečega blata veljavno okoljevarstveno dovoljenje za nenevarne odpadke. Projektna zasnova sončnih elektrarn po navedbah podjetja vključuje tudi dodatne okoljske ukrepe, namenjene izboljšanju stanja zaprtih odlagališč.
Preobrazba podjetja
Talum je v preteklosti deloval kot proizvajalec primarnega aluminija, a je po zaprtju elektrolize svojo dejavnost preusmeril v proizvodnjo izdelkov iz recikliranega aluminija. Načrtovani sončni projekti tako predstavljajo nadaljevanje energetske in poslovne preobrazbe podjetja v smeri večje trajnosti in manjše ogljične odvisnosti.