Slovenski organi so zavrnili poročanja, da naj bi Slovenija Hrvaški poslala uradno ponudbo za skupno gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne Krško (JEK2). Novico je najprej objavil hrvaški dnevnik Novi list, ki je trdil, da je Slovenija Hrvaški poslala predlog sodelovanja pri gradnji nove enote jedrske elektrarne.
Po pisanju časnika naj bi bila predlagana ureditev za Hrvaško manj ugodna od obstoječega modela upravljanja JEK Krško, v katerem imata državi enakovredna deleža.
Golob: Hrvaško le seznanili s pripravami
Urad predsednika vlade Roberta Goloba, minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer ter podjetje GEN energija, ki vodi projekt JEK2, so vse navedbe o uradni ponudbi odločno zanikali.
Golob je pojasnil, da je hrvaškega premierja Andreja Plenkovića na zadnjem srečanju v Vinici zgolj seznanil s potekom priprav na odločitev o gradnji nove jedrske elektrarne v Krškem.
Minister Kumer je poudaril, da Slovenija ni poslala nobene ponudbe Hrvaški, saj je šele na začetku prostorskega načrtovanja in priprave poslovnega modela. »Najprej moramo opraviti domačo nalogo, šele nato bo možno razmišljati o morebitnem skupnem projektu,« je dejal.
Neuradne informacije o strukturi lastništva
Po navedbah Novega lista naj bi predlagani model predvideval, da bi imela Hrvaška le 25-odstotni delež v novem projektu (namesto sedanjih 50 %), medtem ko bi slovenska vlada obdržala 51 %, preostalih 25 % pa bi pripadlo podjetju GEN energija. Hrvaška bi imela pravico le do deleža dobička od prodaje električne energije, ne pa do polovice proizvedene elektrike, kot velja zdaj.
Hrvaška razmišlja o lastni jedrski elektrarni
Hrvaški minister za gospodarstvo Ante Šušnjar je nedavno ponovil, da bi morala Hrvaška zgraditi lastno jedrsko elektrarno. Med možnimi lokacijami je omenil Ivanić Grad, Erdut in otok Vir, ki so bili že v času nekdanje Jugoslavije prepoznani kot potencialni. Med možnimi lokacijami se omenja tudi območje termoelektrarne Plomin, ki naj bi bila zaprta do leta 2032 ali 2033.
Čeprav je prihodnost projekta Krško 2 še vedno odprta, Slovenija ostaja osredotočena na pripravo prostorskih in okoljskih analiz, medtem ko Hrvaška išče lastne rešitve za zagotavljanje stabilne in nizkoogljične oskrbe z energijo.