Slovenija je lansko leto z domačimi viri pokrila več kot polovico svojih energetskih potreb, energetska odvisnost od uvoza pa se je v primerjavi z letom prej zmanjšala za tri odstotne točke. Ob tem se je končna raba energije povečala za 3 %, kažejo končni podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS).
Več kot polovica energije iz domačih virov
Domača proizvodnja energije je leta 2024 znašala skoraj 141.000 teradžulov (TJ) in je ostala na približno enaki ravni kot leto prej. Največji delež je prispevala jedrska energija (okoli 45 %), sledili so obnovljivi viri energije, vključno z vodno energijo (dobrih 37 %), ter premog (17 %).
Z domačimi energetskimi viri je Slovenija pokrila 55 % celotne porabe energije, preostanek pa je zagotovila z uvozom. To pomeni nadaljnji, čeprav postopen, premik v smeri večje energetske neodvisnosti.
Nafta še vedno prevladuje v oskrbi z energijo
Ob upoštevanju uvoza in izvoza je bilo za oskrbo z energijo na voljo več kot 267.000 TJ. V strukturi oskrbe so še vedno prevladovali naftni derivati (34 %), sledili so jedrska energija (23 %), obnovljivi viri (20 %), premog (12 %) in zemeljski plin (11 %).
Promet največji porabnik energije
Skupna končna raba energije je leta 2024 presegla 196.000 TJ, kar je 3 % več kot leto prej. Največ energije je znova porabil prometni sektor (42 %), sledili so predelovalne dejavnosti in gradbeništvo (24 %), gospodinjstva (22 %), storitvene dejavnosti (9 %) in drugi uporabniki (3 %).
Naftni derivati so predstavljali skoraj polovico končne rabe energije (47 %), sledila je električna energija (23 %), obnovljivi viri (14 %), zemeljski plin (12 %), toplota (3 %) in trdna goriva (1 %).
Gospodinjstva: največ energije za ogrevanje
Končna raba energije v gospodinjstvih je znašala okoli 43.000 TJ, kar je 1 % manj kot leto prej. Največ energije so gospodinjstva porabila za ogrevanje prostorov (60 %), sledili so razsvetljava in električne naprave (19 %), ogrevanje sanitarne vode (16 %), kuhanje (4 %) in hlajenje prostorov (1 %).
Po virih energije v gospodinjstvih prevladujeta elektrika (35 %) in lesna goriva (33 %). Sledijo kurilno olje (8 %), zemeljski plin (7 %), okoljska toplota iz toplotnih črpalk (7 %), daljinsko ogrevanje (6 %), utekočinjeni naftni plin (2 %) ter sončna energija (1 %).
Elektrika ključna v storitvenem sektorju
Poraba energije v storitvenih dejavnostih je dosegla okoli 16.000 TJ, kar je 2 % več kot leto prej. Največ energije je bilo porabljene v trgovini (26 %), gostinstvu in nastanitvah (15 %), zdravstvu in socialnem varstvu (13 %) ter izobraževanju (11 %).
V strukturi porabe v storitvah izrazito prevladuje električna energija (61 %), sledijo zemeljski plin (12 %), daljinsko ogrevanje (10 %), kurilno olje (6 %) in lesna goriva (5 %).
Slika energetike: večja poraba, počasno zmanjševanje odvisnosti
Podatki SURS kažejo, da se Slovenija sooča z naraščajočo rabo energije, zlasti v prometu, hkrati pa postopno zmanjšuje uvozno odvisnost. Jedrska energija in obnovljivi viri ostajajo ključna stebra domače proizvodnje, a prehod v bolj trajnostni energetski sistem bo zahteval nadaljnje ukrepe predvsem na področju prometa, energetske učinkovitosti in razogljičenja.
Vir: SURS (Statistični urad Republike Slovenije)