Predsednika ZDA in Rusije Donald Trump in Vladimir Putin na dolgo pričakovanem petkovem srečanju na Aljaski nista dosegla dogovora o premirju ali končanju vojne v Ukrajini. Kljub temu sta oba izrazila zadovoljstvo s sestankom in nakazala pripravljenost za ponovno srečanje.
Oba voditelja sta zapustila Aljasko po približno šestih urah na terenu. Tudi Putin je pogovore označil za pozitivne, vendar noben od voditeljev po branju izjav novinarjem ni odgovarjal na vprašanja.
Trump said he rates the summit with Putin a «ten out of ten»
— NEXTA (@nexta_tv) August 16, 2025
Trump is also leaving Alaska. pic.twitter.com/5MQwmLSU7G
Putin is leaving Alaska pic.twitter.com/6A0i54ILC1
— NEXTA (@nexta_tv) August 16, 2025
Kot je povedal Trump, sta se strinjala glede številnih, a ne vseh zadev. V pogovoru za ameriško televizijo Fox News po srečanju je gostitelj izrazil prepričanje, da so blizu dogovoru, a da je sklenitev tega odvisna od ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ter da se bodo morale v zadevo v določeni meri vključiti evropske države.
V intervjuju za Fox nocoj je Trump tako naložil ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu, da se pogaja o prekinitvi ognja, in dejal, da bo kmalu dogovorjeno srečanje med Zelenskim in Putinom. »Oba si želita, da bi bil tam, « je dejal Trump.
Predsednik Donald Trump je namignil, da bo počakal z uvedbo nadaljnjih sankcij ali drugih “hudih posledic” proti Rusiji, potem ko je ugotovil, da je njegovo današnje srečanje z Vladimirjem Putinom potekalo “zelo dobro”.
»Zaradi tega, kar se je zgodilo danes, mislim, da mi o tem zdaj ni treba razmišljati,« je Trump dejal v intervjuju za Seana Hannityja iz Fox News. »Morda bom moral o tem razmišljati čez dva ali tri tedne ali kaj podobnega, ampak zdaj nam o tem ni treba razmišljati.”
Ameriški predsednik Donald Trump je v petek dejal, da se je z ruskim kolegom strinjal, da se bo vojna v Ukrajini končala z izmenjavo ozemelj in nekakšnimi varnostnimi jamstvi ZDA.
Na vprašanje Seana Hannityja iz Fox News o teritorialnih koncesijah, ki bi Rusiji dale ozemlje, ki ga prej ni imela, in o morebitnih ameriških varnostnih zagotovilih za Ukrajino, je Trump odgovoril, da gre za točko dogovora z Vladimirjem Putinom.
»No, mislim, da so to točke, o katerih smo se pogajali, in to so točke, o katerih smo se v veliki meri strinjali,« je dejal. »Pravzaprav mislim, da se strinjamo o marsičem. Lahko vam povem, da je bilo srečanje prijetno.«
Putina je označil za “močnega fanta” in “trdega kot hudič”, a je dejal, da je bilo srečanje pozitivno. »Mislim, da smo precej blizu konca. In glejte, Ukrajina se mora s tem strinjati,« je dejal.
Putin je izrazil upanje, da so se približali miru v Ukrajini, pri čemer je ponovil, da bo za to treba odpraviti “temeljne grožnje” ruski varnosti. Strinjal se je, da je treba poskrbeti tudi za varnost Ukrajine. Kijev in evropske sile je ob tem pozval, naj ne postavljajo ovir na poti k miru.
V nasprotju s prvotnimi napovedmi se predsednika nista pogovarjala na štiri oči, z njima so bili namreč ves čas svetovalci, vključno z zunanjima ministroma.
Po prvotnem načrtu bi se morala predsednika sprva srečati sama, šele nato naj bi se pogovarjali širši delegaciji. V programu je bila predvidena tudi tiskovna konferenca, ne zgolj izjava voditeljev brez novinarskih vprašanj.
Tako Trump kot Putin sta sicer izražala zadovoljstvo s sestankom, Putin pa je med izjavo navrgel predlog, da se naslednjič srečata v Moskvi. Predsednik ZDA je menil, da gre za “zanimivo idejo”.
Srečanje v ZDA je vrhunec prizadevanj ameriškega predsednika za končanje vojne v Ukrajini, za katero je Trump pred izvolitvijo poudarjal, da jo bo končal v 24 urah po prevzemu funkcije.
Ukrajina in evropske sile so pred vrhom izražale bojazen, da bi Trump lahko sklenil dogovor, ki bi Ukrajino prisilil k odstopu ozemlja Rusiji. Zato so ga pred srečanjem poskušale prepričati, naj brani ukrajinske in evropske varnostne interese. Ameriški predsednik je po sestanku napovedal, da se bo o njem pogovoril z zaveznicami iz zveze Nato in Zelenskim.
V senci srečanja se je vojna nadaljevala. Ruske sile so v petek zvečer po ukrajinskih navedbah z dronom zadele tržnico v Sumiju. Rusko obrambno ministrstvo te navedbe zavrnilo in jih označilo za “namerno provokacijo”, namenjeno motenju srečanja na Aljaski.
Ruska agresija proti Ukrajini traja tri leta in pol, v zadnjih mesecih pa se je še zaostrila. Strani se vsakodnevno in okrepljeno obstreljujeta, vojna izčrpavanja v Donbasu pa je pripeljala do majhnih, a ključnih zmag ruske vojske.
Rusija poleg Krima, ki si ga je nezakonito priključila leta 2014, v celoti obvladuje še ukrajinsko regijo Lugansk. Zaseda tudi velika območja Donecka, Zaporožja in Hersona ter manjše obmejne dele Sumija in Harkova ter ne kaže pripravljenosti za umik.