Istanbulu pogovarjali o možnosti neposrednega srečanja med predsednikoma obeh držav, je povedal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. V danes objavljenem pogovoru je še dejal, da si Kijev prizadeva zagotoviti financiranje desetih sistemov zračne obrambe patriot.
“Potrebujemo konec vojne, ki se verjetno začne s srečanjem voditeljev,” je Zelenski dejal v pogovoru z novinarji, med njimi francoske tiskovne agencije AFP.
Zelenski je pojasnil, da so se ruski pogajalci z ukrajinsko stranjo “začeli pogovarjati o tem”. “To je že napredek k nekakšni obliki srečanja,” je dodal.
Med novim krogom neposrednih pogovorov med Kijevom in Moskvo, ki so v sredo potekali v Istanbulu, je vodja ukrajinske pogajalske delegacije Rustem Umerov predlagal, da bi srečanje voditeljev obeh držav izvedli pred koncem avgusta.
Časovno bi se to po poročanju AFP približno ujemalo z rokom, ki ga je določil ameriški predsednik Donald Trump, ki je v začetku meseca dal Rusiji 50 dni časa, da sklene mirovni sporazum z Ukrajino ali pa se sooči z obsežnimi sankcijami.
Ruska stran je bila glede možnosti skorajšnjega srečanja sicer manj optimistična. “Srečanje je treba skrbno pripraviti. Šele takrat bo smiselno,” je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass dejal vodja ruske delegacije Vladimir Medinski.
Medtem ko so trije krogi pogovorov med Ukrajino in Rusijo v Istanbulu doslej prinesli le malo rezultatov, ruske sile nadaljujejo napade na sosednjo državo in si prizadevajo napredovati na več delih fronte. Vendar tam doslej po besedah Zelenskega niso dosegle večjih prebojev.
Ukrajinski predsednik je še dejal, da si njegova država prizadeva zagotoviti financiranje za deset sistemov zračne obrambe patriot, potem ko je bil dosežen dogovor, ki evropskim državam omogoča nakup ameriškega orožja in njegovo predajo Kijevu. Dodal je, da je Ukrajina že zagotovila sredstva za tri sisteme, in sicer za dva iz Nemčije in enega iz Norveške.
Zelenski je komentiral tudi dogajanje v zvezi z nedavno sprejetim zakonom, ki je odpravil neodvisnost dveh vladnih institucij za boj proti korupciji in po več mestih v Ukrajini sprožil proteste. Kritike so prišle tudi iz Bruslja.
Dejal je, da so uslišali protestnike in se odzvali s predlogom nove zakonodaje, ki naj bi zagotovila neodvisnost protikorupcijskih organov. “Ljudje so zahtevali spremembe. Odzvali smo se,” je pojasnil, ob tem pa priznal, da bi pred sprejetjem spornega zakona “verjetno morali opraviti dialog”
Vladimir Putin se je sicer zavrnil srečanje z Volodimirjem Zelenskim, dokler ne bo na mizi mirovni sporazum, pripravljen za dokončno sklenitev miru.
Kremelj je izključil srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, preden bi dosegli večji napredek pri mirovnem sporazumu, kar je sprožilo dvom o koncu vojne pred 50-dnevnim rokom , ki ga je predlagal predsednik Trump .
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da sta mirovna predloga, ki sta ju pripravili obe strani, “diametralno nasprotna”. Na vprašanje, ali bo srečanje obeh voditeljev potekalo pred koncem avgusta, je Peskov odgovoril, da bi sprava zahtevala “izjemno zapleteno diplomatsko delo”, ki ga ni mogoče opraviti čez noč, poročajo ruski državni mediji.
Peskov je nadalje dejal, da bi se moral Putin in Zelenski sestati šele v zaključni fazi mirovnih pogajanj in da se “malo verjetno” ne bo zgodil v enem mesecu, je poročal Washington Post.
Izjave Kremlja sledijo tretjemu krogu pogajanj med ukrajinskimi in ruskimi uradniki v Turčiji, kjer je bil dosežen dogovor o nadaljnji izmenjavi vojnih ujetnikov in tudi civilistov, vendar premirje ni bilo doseženo.
Trump je pozval k takojšnjemu premirju med Rusijo in Ukrajino, kar je Kijev sprejel, Moskva pa zavrnila. Predsednik, ki je dejal, da v zadnjih pogovorih s Putinom “ni dosegel nobenega napredka”, je spornim državam določil 50-dnevni rok za dosego dogovora. Če Rusija to zavrne ali ne pokaže dobre vere, je dodal, se bo država soočila s “hudimi” kaznimi, vključno s sankcijami proti zaveznikom, ki kupujejo blago iz Rusije.
Senat, ki ga večinoma nadzorujejo republikanci, je v začetku tega meseca zaradi Trumpovega ultimata umaknil obravnavo dvostranskega zakona o sankcijah , vodja senatne večine John Thune (RSD) pa je dejal, da želi predsedniku dati manevrski prostor za enostransko ukrepanje.
Čeprav je Trumpovo vse glasnejše nezadovoljstvo s Putinovo zavrnitvijo ustavitve vojne dobrodošlo za ukrajinske podpornike, 50-dnevni rok očitno daje Rusiji več časa za napad na državo in oslabitev izčrpavajoče se obrambe in morale Kijeva.
Inštitut za preučevanje vojne, možganski trust s sedežem v Washingtonu, je sporočil, da še naprej ocenjuje , da Rusija ostaja zavezana odlašanju s pogajalskim procesom, da bi še naprej dosegala uspehe na bojišču in dosegala koncesije od Ukrajine in Zahoda.
Trump je v začetku tega meseca preklical odločitev Pentagona o ustavitvi nekaterih pošiljk orožja Ukrajini, kljub predsednikovim prejšnjim kritikam zagotavljanja vojaške podpore. Prav tako si je prizadeval za sklenitev dogovorov z Natom in drugimi evropskimi državami za nakup ameriškega orožja za dobavo Kijevu.
Trumpova administracija je prav tako odobrila ukrajinske nakupe ameriške vojaške opreme.
.

