Aljaska, ki leži tik čez Beringovo ožino od regije Čukotka na ruskem Daljnem vzhodu, je bila nekoč oddaljena posest Ruskega imperija, preden je bila leta 1867 prodana Združenim državam za takrat pičli znesek 7,2 milijona dolarjev, približno 2 centa na hektar.
Obisk “naše Aljaske”, je srečanje poimenoval eden od vidnih ruskih državnih televizijskih voditeljev. Na ruskih družbenih omrežjih so se pojavili tudi videoposnetki Trumpa, ki je na novinarski konferenci v Beli hiši pred vrhom spregovoril napačno, rekoč, da gre v »Rusijo«, da bi se srečal s Putinom, z napisi, da je ameriški predsednik končno »priznal, da je naša«.
Za preostali svet pa je edini poudarek tega predsedniškega vrha vojna v Ukrajini in ali je Rusija pripravljena na kakršne koli koncesije, da bi jo končala. Bela hiša je sporočila, da Trump pričakuje, da se bo osredotočil predvsem na končanje vojne v Ukrajini, druga vprašanja odnosov med ZDA in Rusijo pa bi po besedah Moskve lahko bila predmet razprave za kdaj drugič.
Evropski voditelji so se po virtualnem srečanju z Donaldom Trumpom v sredo, dva dni preden se bo na Aljaski srečal s svojim ruskim kolegom Vladimirjem Putinom, s katerim bo razpravljal o koncu vojne v Ukrajini, zdeli previdno optimistični.
Trump je Evropejcem menda povedal, da je njegov cilj na vrhu doseči premirje med Moskvo in Kijevom.
Strinjal se je tudi, da je treba vsa ozemeljska vprašanja reševati s sodelovanjem Volodimirja Zelenskega in da morajo biti varnostna jamstva del dogovora, je dejal francoski predsednik Emmanuel Macron.
Macron je dejal, da je pogovor s Trumpom le-temu omogočil, da je “pojasnil svoje namere”, Evropejcem pa dal priložnost, da “izrazijo svoja pričakovanja”.
Trump in podpredsednik J. D. Vance sta se pogovarjala z voditelji Združenega kraljestva, Francije, Nemčije, Italije, Finske in Poljske ter s predsednico EU Ursulo von der Leyen in generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem.
Evropejce so izključili iz na hitro organiziranega vrha na Aljaski, njihov telefonski klic v sredo pa je bil zadnji poskus, da bi Trump v ospredju ohranil interese Ukrajine in varnost celine.
Do neke mere se je zdelo, da deluje. Trump je v sredo zvečer srečanje ocenil z “10” in dejal, da se bo Rusija soočila z “zelo hudimi” posledicami, če ne bo ustavila vojne v Ukrajini.
Dejal je tudi, da bo v primeru dobrega petkovega srečanja poskušal organizirati “hitro drugo srečanje”, na katerem bi sodelovala tako Putin kot Zelenski.
Kljub temu so evropski voditelji v svojih izjavah ponovno poudarili potrebo po sodelovanju Kijeva pri vsaki končni odločitvi – s čimer so izdali skrito živčnost, da bi Putin lahko na koncu prepričal Trumpa, da v zameno za premirje odstopi ukrajinsko ozemlje.
»Najpomembneje je, da Evropa prepriča Donalda Trumpa, da Rusiji ne more zaupati,« je dejal poljski kancler Donald Tusk, nemški kancler Friedrich Merz pa je poudaril, da so voditelji »jasno povedali, da mora biti Ukrajina za pogajalsko mizo takoj, ko bodo potekala nadaljnja srečanja«.
Če ruska stran zavrne kakršne koli koncesije, “potem bi Združene države in mi Evropejci morali in moramo povečati pritisk,” je dejal Merz.
Odkar je bil prejšnji teden napovedan vrh med ZDA in Rusijo, je Trump večkrat omenil “zamenjavo ozemlja” med Kijevom in Moskvo, kar je v Ukrajini in drugod sprožilo resne pomisleke, da bi se lahko Trump pripravljal na popustitev Putinovi dolgoletni zahtevi po zavzetju velikih delov ukrajinskega ozemlja.
Tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Aleksej Fadejev je v sredo zjutraj ponovil, da se rusko stališče ni spremenilo, odkar ga je Putin predstavil junija 2024.
Takrat je Putin dejal, da bo premirje začelo veljati v trenutku, ko se bo ukrajinska vlada umaknila iz štirih regij, ki jih je delno okupirala Rusija – Donecka, Luganska, Hersona in Zaporožja. Dejal je tudi, da se bo morala Ukrajina uradno odpovedati prizadevanjem za pridružitev vojaški zvezi NATO.
To so maksimalistične zahteve, ki jih niti Kijev niti njegovi evropski partnerji ne vidijo kot izvedljive.
Zelenski je dejal, da je prepričan, da bi Rusija katero koli regijo, ki bi jo lahko obdržala, uporabila kot odskočno desko za prihodnje invazije.
Način za boj proti tej grožnji bi lahko bila varnostna jamstva – mišljena kot zaveze za zagotovitev dolgoročne obrambe Ukrajine.
V izjavah, izdanih po telefonskem klicu s Trumpom, je več evropskih voditeljev dejalo, da so bila takšna jamstva omenjena, Sir Keir pa je dejal, da je bil v zvezi s tem dosežen “resničen napredek”.
Pohvalil je tudi Trumpova prizadevanja za dosego dogovora in dejal: »Ta konflikt traja že tri leta in nekaj, pa še zdaleč nismo našli možnosti za dejansko izvedljivo rešitev, izvedljiv način, da bi ga pripeljali do premirja.«
“Zdaj imamo to možnost zaradi dela, ki ga je vložil predsednik.”
Združeno kraljestvo in Francija od pomladi vodita prizadevanja za ustanovitev tako imenovane “koalicije voljnih” – skupine držav, ki so se zavezale, da bodo Rusijo odvrnile od nadaljnje invazije na Ukrajino.
Skupina je v sredo sporočila, da je “pripravljena igrati aktivno vlogo”, vključno z napotitvijo “sil za pomiritev, ko bodo sovražnosti prenehale” – čeprav oblika, sestava in vloga takšnih sil še niso jasni.
Medtem se na fronti nadaljuje ruska poletna ofenziva. Zelenski je glede nenadnega napredovanja ruskih čet v bližini Dobropilje v obtoženi Doneški regiji dejal, da se Putin pretvarja, da sankcije niso učinkovite pri škodovanju ruskemu gospodarstvu.
»Trumpu in našim evropskim zaveznikom sem povedal, da Putin blefira,« je dejal ukrajinski predsednik in jih pozval, naj na Rusijo izvajajo »večji pritisk«.
Trump je s svoje strani očitno priznal, da mu tudi ob osebnem srečanju s Putinom morda ne bo uspelo prepričati, da bi prenehal z ubijanjem civilistov v Ukrajini.
“O tem sva se že pogovarjala z njim … potem pa grem domov in vidim, da je raketa zadela dom za ostarele ali stanovanjsko stavbo in da ljudje ležijo mrtvi na ulici.”
“Torej, odgovor na to vprašanje je verjetno ne.”