Izraelske in ameriške sile so zjutraj napadle Iran. Ta je v odgovor izstrelil rakete proti Izraelu in ameriškim bazam v več državah v regiji. V Iranu naj bi napad terjal več kot 200 žrtev, ali so med njimi vodilni predstavniki države, ni jasno. Iz sveta prihajajo zaskrbljeni odzivi, številne letalske družbe so prekinile polete v regijo
be honest
if this many strategic sites get hit and there’s still silence
is that restraint
or did someone just lose control of their own airspace
which one you buying fr pic.twitter.com/fuqrgkfAWH— TruthUnfiltered (@Truth_Unfiltere) February 28, 2026
Izraelske in ameriške sile so zjutraj napadle Iran. Ta je v odgovor izstrelil rakete proti Izraelu in ameriškim bazam v več državah v regiji. V Iranu naj bi napad terjal več kot 200 žrtev, ali so med njimi vodilni predstavniki države, ni jasno. Iz sveta prihajajo zaskrbljeni odzivi, številne letalske družbe so prekinile polete v regijo.
BREAKING: Iran’s Supreme Leader Ayatollah Ali Khamenei confirmed dead after Israeli strike. pic.twitter.com/93y4aFHyod
— Fox News (@FoxNews) February 28, 2026
Izraelsko obrambno ministrstvo je zjutraj sporočilo, da je Izrael s ciljem odpraviti grožnjo nacionalni varnosti začel “preventivni napad” na Iran, kmalu zatem je začetek skupne izraelsko-ameriške vojaške operacije potrdil tudi ameriški predsednik Donald Trump. V videoposnetku na družbenem omrežju Truth Social je dejal, da je cilj operacije obramba ameriškega naroda in odprava neposrednih groženj, ki jih predstavlja iranski režim.
Netanjahu in Trump sta ob tem iranski narod pozvala k strmoglavljenju režima v Teheranu. “Temu morilskemu terorističnemu režimu ne sme biti dovoljeno, da se oboroži z jedrskim orožjem, ki bi mu omogočilo ogrožati celotno človeštvo,” je dodal Netanjahu, ki je izraelsko operacijo poimenoval Rjovenje leva. Tudi Trump je pozval Irance, naj odstavijo režim. “Ko bomo končali, prevzemite svojo vlado. Vaša bo,” je dejal.
ZDA operacijo, ki so jo poimenovale Epski bes, izvajajo iz zraka in z morja, izraelska vojska pa je sporočila, da so bili napadi usmerjeni proti več deset vojaškim ciljem v Iranu in so sledili večmesečnemu skupnemu načrtovanju med zaveznicama.
Popoldne je sledil nov niz napadov, v Teheranu pa je odjeknilo več silovitih eksplozij. Izraelske sile naj bi se osredotočile na iranske raketne sisteme.
Tarča napada naj bi bilo tudi iransko vodstvo. Iranske oblasti so dopoldne zatrdile, da sta predsednik države Masud Pezeškian in ajatola Ali Hamenej na varnem. Pezeškian se je popoldne oglasil, ajatola Ali Hamenej pa še ne in nekateri izraelski viri trdijo, da je bil ubit. Iranski zunanji minister Abas Aragči je sicer dejal, da je, “kolikor mu je znano”, živ.
Britanski BBC je po napadih pridobil satelitske posnetke, posnete davi nad Teheranom, ki kažejo obsežno škodo na delu kompleksa, kjer je urad Hameneja.
Po neuradnih informacijah naj bi bila med ubitimi poveljnik iranske revolucionarne garde in obrambni minister, Mohamed Pakpur in Aziz Nasirzadeh.
V raketnem napadu je eden od izstrelkov zadel dekliško šolo na jugu Irana, kjer je sicer več pomorskih oporišč iranske vojske. Po poročanju iranskih medijev je bilo ubitih več kot 80 ljudi, večinoma šolark. “To barbarsko dejanje je še ena črna stran v zapisu nešteto zločinov, ki so jih zagrešili agresorji,” je dejal Pezeškian.
Skupno naj bi v napadih v Iranu doslej po podatkih Rdečega polmeseca umrlo več 200 ljudi.
Iran je v odgovor na izraelsko-ameriški napad izstrelil rakete na Izrael ter ameriške vojaške baze v regiji. Zunanji minister Aragči je sporočil, da so za iransko vojsko legitimna tarča vsa območja, od koder ZDA in Izrael izvajata napade na Iran.
V Izraelu naj bi bilo v iranskih povračilnih napadih lažje ranjenih okoli 90 ljudi.
Med tarčami so bile ameriške baze v Katarju, Kuvajtu in Združenih arabskih emiratih ter ameriška flota v Bahrajnu, o eksplozijah so poročali tudi iz Savdske Arabije. V Dubaju je bil zadet hotel, pri čemer so bili ranjeni štirje ljudje, v Abu Dabiju je umrl en človek.
ZDA so trgovske ladje pozvale, naj se izogibajo plutju v perzijsko-arabskem pomorskem prostoru. Iranska revolucionarna garda pa je popoldne sporočila, da je Hormuška ožina zaradi napadov ZDA in Izraela nevarna in zato zaprta za ladje. Ožina je sicer ključna trgovska plovna pot, med drugim za pošiljke nafte in plina.
Številne letalske družbe so zaradi razmer odpovedale polete v regijo, tudi v Dubaj, sicer eno najprometnejših letališč na svetu, ki je zelo priljubljena turistična točka.
Zaradi dogajanja se bo drevi na izrednem zasedanju sestal Varnostni svet ZN. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pozval k takojšnji prekinitvi spopadov. Kot je poudaril, ameriško-izraelski napad na Iran ter iranski povračilni napadi spodkopavajo mednarodni mir in varnost.
Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je strani pozval k vrnitvi za pogajalsko mizo ter dodal, da napadi prinašajo le “smrt, uničenje in človeško trpljenje”.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa sta pozvala k skrajni zadržanosti in poudarila pomen jedrske varnosti.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da izbruh vojne med ZDA, Izraelom in Iranom prinaša hude posledice za mednarodni mir in varnost. Francija je sicer skupaj z Veliko Britanijo in Nemčijo tudi ostro obsodila Iran zaradi povračilnih napadov v državah na Bližnjem vzhodu.
Rusko zunanje ministrstvo je opozorilo, da je napad na Iran nevaren in bi lahko sprožil katastrofo, tudi jedrsko. Kitajska je posvarila pred kakršno koli nadaljnjo eskalacijo na Bližnjem vzhodu in pozvala k takojšnji zaustavitvi nasilja,
Odzval se je tudi slovenski politični vrh. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je pozvala k reševanju sporov z diplomatskimi sredstvi in spoštovanjem mednarodnega prava, premier Robert Golob je izrazil neomajno podporo pogumu iranskega prebivalstva v boju za spoštovanje njihovih pravic in boljšo prihodnost.
Zaradi razmer je zunanje ministrstvo dvignilo stopnjo varnostnega tveganja za območje Bližnjega vzhoda, odsvetuje vsa nenujna potovanja tja. V regiji je sicer zaradi odpovedi letov obtičalo precej Slovencev, MZEZ pa nima informacij, da bi bil kdo v neposredni nevarnosti.